V prizadevanju za to, da bi delali prav in dobro, se zakonci ustavljamo pri številnih vidikih našega skupnega življenja
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vzgoja otrok, pravičnost, razdeljevanje svojega časa med službo in dom, lepi odnosi s soljudmi, molitev, dobrodelnost, skrb za zdravje … Kje pa je mesto zakonske spolnosti?
Kako se spolnost sploh “tiče” Boga?
“Spolnost je Božji dar. Ni tabu,” je papež Frančišek poudaril septembra lani, ko se je z mladimi iz Francije pogovarjal o nekaterih izzivih sodobnega človeka. Morda je krščanstvo včasih v skušnjavi, da bi vse, kar je telesnega, kar nekako zmanjšalo, utišalo, češ, vera je (le) stvar duhovnosti, kontemplacije, molitve. A s tem bi zašli v veliko zmoto.
Preberite še:
Kaj papež meni o spolnosti?
Poljski duhovnik Ksawery Knotz v svoji knjigi Seks, kakršnega ne poznate – Za zakonce, ki ljubijo Boga (Slomškova založba), piše: “Človeško telo nima samo materialne in biološke razsežnosti, temveč tudi duhovno in religiozno. ‘Zato poveličujte Boga v svojem telesu,’ (1 Kor 6,19-20).”
Podobno francoski pisatelj Fabrice Hadjadj v nekem intervjuju poudarja: “Skrivnost katoliške vere je skrivnost učlovečenja – ob tem si je nemogoče zamisliti, da bi zanikali telesnost.”
Spolnost in svetost – nezdružljiva pojma?
Ko vstopamo v veliko skrivnost srečanja dveh ljudi, moškega in ženske, ki sta se v množici drugih ljudi zagledala, začutila, zaljubila in se v zakramentu svetega zakona zaobljubila drug drugemu za vso večnost, v tem zaslutimo samega Boga. Ta pa vstopa oziroma je navzoč v vseh vidikih zakonskega življenja, tudi v intimnosti.
Preberite še:
Spolnost pred poroko: je res škodljivo čakati predolgo?
“Spolnost je lepa in dobra, ker je Bog tako hotel. On je tisti, ki je ustvaril človeka – moškega in žensko – tako, da bi njuna zakonska združitev tvorila najpopolnejšo enost dveh. Spolnost zakoncev ne nasprotuje njuni svetosti, temveč ravno obratno. Telesna bližina zakoncev pomeni viden znak njune skupnosti, ljubezni, vezi, odnosa,” piše Ksawery Knotz.
Zakon brez intime in spolnosti ni celovit
V zakonu, ki sicer skrbi za druge vidike zakonske ljubezni, spolnost pa zanemarja, tako nekaj manjka, tudi s povsem duhovnega vidika. “Z močjo zakramentalnega zakona postane spolni odnos Kristusovo dejanje, pri katerem Sveti Duh krepi svojo navzočnost v srcih zakoncev, budi ljubezen, ki zajema vse njihovo zemeljsko bivanje,” pravi Knotz.
Preberite še:
Cerkev in spolnost: Gre res le za skupek prepovedi?
Seveda pridejo obdobja, ko spolnost ne more biti na prvem mestu, naj bo to poporodno obdobje, obdobje napornih in neprespanih noči ob majhnih otrocih, obdobja bolezni ali kakšnih drugih preizkušenj. A prav je, da se v tem času zakonca pogovarjata tudi o spolnosti v svojem zakonu ter da ji, čim so razmere za to spet ugodnejše, spet namenita pomembno mesto v svojem življenju.
Zdrava in lepa zakonska spolnost kot temelj
Ksawery Knotz opozarja, da sadovi lepe in izpolnjujoče zakonske spolnosti niso samo “telesno in duševno blagostanje, temveč tudi duhovni darovi, ki jih omenja pismo Galačanom (5,22-23) – ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje.” To pa dobro vpliva na vzdušje v družini in tudi širše.
Preberite še:
7 stvari, ki bi jih moral pred poroko izkusiti vsak par
Zato bi bilo narobe, če bi zanikali pomen telesnega vidika zakonskega življenja za življenje zakoncev, širše pa tudi za njune otroke in družbo nasploh. Naši otroci še bolj kot naše besede vpijajo ozračje, v katerem odraščajo.
Starši smo poklicani, da otrokom z lepo, pa tudi strastno (“Prava ljubezen je strastna,” pravi papež Frančišek) ljubeznijo med zakoncema dajemo dober zgled. Tako bomo lahko prispevali majhen delež k temu, da bo tudi spolnost, ki je v današnjem svetu tako razvrednotena in napačno razumljena, spet dobila svoj intimni, sveti pomen, ki ji pritiče.
Preberite še:
Spolna vzgoja otrok naj se začne doma
Preberite še:
Baby boom v ameriški bolnišnici: ko kar petina zaposlenih pričakuje svojega dojenčka
Preberite še:
Babica, ki pri 105 letih prvič obiskuje osnovno šolo