Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Če želimo poglobiti svoje molitveno življenje, je pomembno, da se odpravimo k molitvenim izvirom in pijemo iz vodnjakov, ki nam jih zagotavlja Bog.
Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje: "Sveti Duh je živa voda, ki v srcu molivca 'žubori v večno življenje'. On sam nas uči sprejemati ga pri samem izviru: Kristusu. Torej so v krščanskem življenju razni izviri, kjer nas pričakuje Kristus, da nas napoji s Svetim Duhom." (KKC 2652)
1Božja beseda
Cerkev "vse v Kristusu verujoče … močno in na poseben način spodbuja, naj si s pogostnim branjem Svetega pisma pridobijo 'vzvišeno spoznanje Jezusa Kristusa' (Flp 3,8) … Branje Svetega pisma pa mora spremljati molitev, da to branje postane pogovor med Bogom in človekom; kajti 'njega nagovarjamo, kadar molimo; njega poslušamo, kadar beremo Božje izreke'." (KKC 2653)
2Bogoslužje cerkve
Poslanstvo Kristusa in Svetega Duha, ki v zakramentalnem bogoslužju Cerkve oznanja, posedanja in priobčuje odrešenjsko skrivnost, se nadaljuje v srcu, ki moli. Duhovni očetje včasih primerjajo srce oltarju. Molitev ponotranja in usvaja bogoslužje med obhajanjem in po njem. Celo kadar molitev človek živi "na skrivnem", je vedno molitev Cerkve, je občestvo s Sveto Trojico. (KKC 2655)
3Božje kreposti
V molitev vstopamo, kakor vstopamo v bogoslužje: skozi ozka vrata vere … Sveti Duh, ki nas uči obhajati bogoslužje v pričakovanju Kristusove vrnitve, nas vzgaja, da molimo v upanju … Ljubezen je izvir molitve; kdor v njem zajema, doseže vrhunec molitve. (KKC 2656-8)
4Danes
Učimo se moliti v nekaterih trenutkih, ko poslušamo Gospodovo besedo in se udeležujemo njegove velikonočne skrivnosti, toda njegov Duh se nam podarja v vsakem času, v dogodkih vsakega dne, da bi iz nas priklical vrelec molitve. Jezusov nauk o molitvi k našemu Očetu je na isti črti kakor njegov nauk o Božji previdnosti; čas je v Očetovih rokah; srečujemo ga v sedanjosti, ne včeraj in ne jutri, temveč danes: "O da bi danes poslušali njegov glas: 'Ne zakrknite svojih src'." (KKC 2659)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
