Najpomembnejša stvar, ki jo vaš najstnik potrebuje od vas

Kot mati sedmih fantov, od katerih je trenutno večina v obdobju pubertete, sem v zadnjih nekaj letih preživela hitri tečaj o vzgoji najstniških sinov. In ko sem že mislila, da sem prestala dovolj praznih pogledov in zavijanja z očmi za vse življenje, sem dobila neprecenljiv vzgojni nasvet iz neobičajnega vira – iz knjige o zakonski zvezi.

Pisala sem že o tem, kako je bila knjiga Ljubezen in spoštovanje ključnega pomena za razumevanje med menoj in možem.

Osnovno vodilo knjige dr. Emersona Eggerichsa je svetopisemsko in temelji na raziskavah. Avtor trdi, kako so ženske "naravnane" tako, da potrebujejo brezpogojno ljubezen, moški pa obupno potrebujejo brezpogojno spoštovanje (in da imajo moški, če morajo izbirati, celo raje spoštovanje kot ljubezen).

V zadnjem času ugotavljam, da ključne zamisli iz knjige Ljubezen in spoštovanje uporabljam pri vzgoji svojih najstniških sinov. Učinki so izjemno pozitivni. In čeprav človek ogromno pridobi, če knjigo prebere v celoti (obravnava namreč številne vidike družinskega življenja), sem tule izbrala najpomembnejše nasvete za pomoč pri vzgoji najstniškega sina:

Čim pogosteje mu izkažite svoje pristno spoštovanje.

Preprosto recite: "Pri tebi resnično spoštujem ________ ..." tako pogosto, kot je le mogoče. Morda se vam bo sprva zdelo nenaravno, vendar kljub temu poskušajte. Ko odhaja v šolo ali na delo in pravočasno stopi skozi vrata, recite: "Točen si in to pri tebi resnično spoštujem."

Opazujte, kaj se bo zgodilo. Morda se bo malce posmehnil vaši pozornosti, je že res, vendar bo tudi on stal bolj pokončno. In potem bo verjetno tudi naslednji dan pravočasno odšel v šolo ali na delo. Kajti ko boste svojemu najstniškemu sinu izkazali spoštovanje, se bo verjetno odzval tako, da bo postal še bolj spoštljiv.

Seveda to ne bo preprosto, če se vaš sin v osnovi ne obnaša spoštljivo. V tem primeru ste na podlagi zamisli iz Eggerichsove knjige kljub temu poklicani, da mu izkažete spoštovanje ("Vse spoštujte …" (1 Pt 2,17)).

Zato ves čas pazite na svoj ton in govorico obraza. Ne sitnarite. Ta neprecenljiv nasvet je zame predstavljal prav poseben izziv, saj sem po naravi precej dramatična. Vendar se je, ko je bil uspešno izpeljan, izkazal za izredno rodovitnega.

Kaj naj torej starši storijo s sinom, ki želi ves dan sedeti na kavču in igrati videoigrice?

Eggerichs ponuja naslednji nasvet ženi, ki do svojega manj motiviranega moža goji razumljivo pomanjkanje spoštovanja (to velja tudi za najstniške sinove): "Izkažite spoštovanje do osebe, za kakršno veste, da želi postati, da je sposoben biti; ali do ciljev, za katere veste, da jih želi doseči."

V mojem primeru je bilo to videti takole: "Tvoj mlajši brat se resnično zgleduje po tebi. Na to sem zelo ponosna; morda boš nekoč delal z otroki."

Ob tem pa je pomembno, da svojega najstnika ne razvajate. Eden najboljših načinov, kako si lahko ustvari neprecenljivo samospoštovanje, je z delom svojih rok, da lahko sam plačuje za svoje potrebe.

Pri nas doma najstnik ne more imeti svojega telefona, dokler si ne poišče dela, si sam kupi telefon in tudi sam plačuje mesečni račun. Čeprav se to morda zdi nepomembno, v resnici ni. Več svojih najstnikov sem ujela, kako so prijateljem ponosno razlagali, da se s to odgovornostjo spoprijemajo popolnoma sami.

Poleg tega ne pozabite: ni dovolj, da svojemu najstniškemu sinu spoštovanje izražate zgolj z besedami. Potrebuje tudi, da mu spoštovanje izkazujete z dejanji. To pogosto storite tako, da mu dejavno prisluhnete, ko deli svoja stališča in mnenja, tudi če se ta stališča in mnenja ne ujemajo z vašimi.

Zadnji in verjetno najgloblji način izražanja spoštovanja vašemu najstniškemu sinu je, da se umaknete/izbirate svoje bitke/ga pustite in izročite Bogu. To pomeni: če ste ga že opomnili, naj po prhanju obesi brisačo, molčite, ko pozabi odnesti smeti.

Poleg tega vsak dan zanj zmolite rožni venec – ali vsaj eno desetko. Svojega najstnika zaupajte Božji Materi Mariji (Jn 19,26), v zavedanju, da ga bo vodila k svojemu Sinu.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.