Skrivnost Dancev, kako vzgojiti srečne in samozavestne najstnike

Nobena skrivnost ni, da so lahko najstniška leta tako za starše kot za same najstnike zelo zahtevna. To niti ni presenetljivo, če upoštevamo vse duševne in telesne spremembe, ki jih najstniki doživljajo, skupaj z vsemi zunanjimi pritiski, ki jih občutijo zaradi šole, prijateljev in družbenih omrežij.

Dobra novica je, da so na voljo številne tehnike, s katerimi lahko ta prehod naredite čim bolj gladek: ponuja jih danska psihoterapevtka Iben Sandahl v svoji knjigi The Danish Way of Raising Teens (Danski način vzgoje najstnikov, op. prev.).

Glede na to, da Danci veljajo za ene najsrečnejših ljudi na svetu, so nasveti te mame dveh otrok vsekakor vredni pozornosti, še posebej ker temeljijo na razumevanju in sočutju.

Starši po vsem svetu že leta uporabljajo časovni premor kot kazen za neprimerno vedenje. Toda ena od težav te metode je, da sicer spodbudi čas za pomiritev, vendar ne reši problema. V resnici lahko osamitev nerazumljenega najstnika v njegovi sobi prispeva k še večji jezi in zameram.

"Ultimati, boj za premoč in sramotenje najstnika učijo, da je prevlada v vaših rokah, da imate nad njim premoč. Pogosto slišim, da se za zgled uporablja časovni premor. Žal pa ni nobenih možnosti, ki bi lahko sledile časovnemu premoru, zato so ti zelo podobni ultimatom," je v pogovoru za tuje medije zatrdila Sandahlova.

Kot pojasnjuje, najstniki ne morejo vedno nadzorovati svojega vedenja, zato je bolje, da jih starši usmerjajo, ne pa kaznujejo. Sandahlova zato predlaga, naj starši povzamejo pristop "time in", ki je "bolj ljubeč in koristnejši".

Ta tehnika "najstnikom omogoča odmor, da se izrazijo in umirijo v varnem vzdušju, ne da bi jim grozili z ultimati in izključevanjem," poudarja Sandahlova in dodaja:

"Navzočnost staršev, ki soodločajo z najstnikom in mu pomagajo izraziti njegova čustva, ga potolažijo in mu svetujejo glede alternativnih načinov izražanja, je boljša možnost za preživljanje prostega časa. Če najstnika le opozarjate, česa ne sme početi, bo težko ugotovil, kaj želite, naj počne."

Ta pristop je smiseln. Starši svojim otrokom pogosto prehitro povemo, česa ne smejo početi, toda naši najstniki včasih obupno potrebujejo vodenje.

Sandahlova tudi pove, da imajo nekatere družine "sveti naslanjač", v katerem lahko člani sedijo, ne da bi jih kdo motil. "Ta ideja mi je zelo všeč, saj vsi potrebujemo bližino tistih, ob katerih se pri umirjanju živčnega sistema počutimo varne," pojasnjuje psihoterapevtka.

Eden od načinov, kako najstnikom zagotoviti smernice, je jasno posredovanje informacij, ki jih potrebujejo. Čeprav je na spletu na voljo veliko informacij, boste okrepili vajin odnos in razumevanje, če boste pogovor s svojim najstnikom znali voditi tako, da se otrok ne bo počutil obsojanega. Ozaveščen najstnik pa se bo počutil bolj samozavestno pri vseh vprašanjih, s katerimi se sooča.

Včasih se lahko najstniki izogibajo vašim poskusom, da bi razumeli, kaj se z njimi dogaja. Včasih bodo želeli oditi v svojo sobo in premišljevati o tem, kaj jih moti. Morda se vam bo zdelo, da vas zavračajo, vendar to ne drži. V resnici vzpostavljajo mehanizme za soočanje, ki jim bodo služili pozneje v življenju, saj navsezadnje starši ne boste vedno v bližini, da bi jim pomagali reševati vse njihove stiske.

Nihanj v razpoloženju svojega najstnika ne jemljite osebno. Najstnikovi možgani se resno preoblikujejo, kar se ne konča pred 20. letom pri dekletih in 22. letom pri fantih. V tem času čustveni tobogani najstnikom omogočajo, da se razvije njihova empatija.

Morda se ne zavedate 90-sekundnega kemičnega procesa, ki ga doživlja vaš najstnik. V zelo kratkem času je telo vašega otroka napolnjeno s kemičnimi snovmi, zaradi katerih lahko v trenutku preide iz enega čustva v drugo, ta proces pa ga postavi v stanje visoke pripravljenosti. Če vidijo, da ostajate mirni, medtem ko so njihovi možgani spodbujeni, bo to pomagalo umiriti njihov živčni sistem, saj se bo začel usklajevati z vašim vedenjem.

V vsakem obdobju otroštva se naši otroci naučijo, kakšno vedenje za njihovo starost ni več sprejemljivo. To se ne zgodi čez noč in včasih so morda nekoliko zmedeni, zakaj določena dejanja ali načini govorjenja niso več primerni za njihovo starost. Pri tem je ključno nežno vodenje.

Nobenega dvoma ni, da naši najstniki potrebujejo meje, kljub temu pa morajo tudi tvegati, da lahko rastejo. Ko postavljate meje, se potrudite, da bodo razumne. Če pride do nesoglasij z najstniki, se z njimi odkrito pogovorite in jim pred sprejetjem dokončne odločitve pozorno prisluhnite.

Seveda ni presenečenje, da so hišna opravila za naše otroke koristna. Poleg tega, poudarja Sandahlova, ta opravila našim najstnikom omogočajo, da se "odklopijo" od vseh težav, ter jim omogočajo, da se počutijo koristne in ob tem duševno rastejo.

Po mnenju Sandahlove Danci zelo cenijo zaupanje, ki spodbuja razvoj samozavestnih in srečnih posameznikov. Z upoštevanjem zgornjih priporočil boste razvijali odnos, ki bo temeljil na zaupanju. Vaš najstnik bo lahko delal napake in se kljub temu počutil razumljenega.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.