Kako bodo naša telesa videti po smrti?

Katoličani verjamemo v vstajenje in to potrjujemo z veroizpovedjo pri nedeljski maši. Toda ali res razumemo te besede in njihov pomen? Kakšno bo naše telo po vstajenju? Ali bomo ohranili značilnosti svojega videza? Bomo prepoznali vse svoje najdražje?

Po Božjem načrtu človekova duša in telo nikoli ne bi smela biti ločena. Bog je človeka ustvaril kot enoto duše in telesa in če Adam ne bi grešil, bi bila ta enotnost ohranjena. Ločitev duše in telesa, ki se zgodi ob smrti, je torej posledica izvirnega greha. Jezus je s svojo smrtjo in vstajenjem odprl pot njuni vnovični združitvi.

Tako kot sta bila Jezusova duša in telo znova združena, ko je vstal od mrtvih, spremenjen in poveličan, tako bodo telesa in duše vseh spet združeni, ko bomo vstali, spremenjeni in poveličani. Telo, ki se mu bo naša duša pridružila, bo naše telo, torej isto telo, ki prav zdaj bere te besede, vendar bo hkrati tudi drugačno.

Kako je to mogoče, v tehničnem smislu, ostaja skrivnost. Svetniki in teologi o tem razmišljajo že dva tisoč let. Kako bo to prihodnje telo povezano s telesom, ki ga imamo zdaj? Kako bo videti? Kaj bo lahko počelo? Koliko bo staro?

Ljudje imamo toliko vprašanj o vstajenju, a žal nam je Bog dal zelo malo odgovorov.

Glede na to, kar uči Katekizem, vemo natanko pet stvari o vstajenju telesa: prvič, da bo "Bog ... sčasoma povrnil neuničljivo življenje našim telesom in jih združil z našimi dušami z močjo Jezusovega vstajenja", drugič, da bodo od mrtvih vstali "vsi ljudje, ki so umrli", tretjič, da "bodo vsi znova vstali v telesih, ki jih imajo sedaj", četrtič, da je naše vstajenje povezano z evharistijo, in petič, da se bo to vstajenje zgodilo "na zadnji dan" (KKK 997–1001).

In to je vse. Tukaj je tisto, kar lahko zagotovo rečemo o resničnosti za tančico. Vse drugo je "onkraj naše domišljije in razumevanja" in je "na voljo le v veri" (KKC 1000). Seveda to ni ustavilo svetnikov in teologov skozi stoletja, da o tem ne bi razmišljali.

Sveti Tomaž Akvinski je na podlagi del prvih cerkvenih očetov razvil najbolj podrobno razmišljanje Cerkve o tem, kakšna bodo naša telesa po vstajenju. Po mnenju Akvinskega bodo vsa vstala telesa imela tri skupne stvari.

Kot prvo od teh značilnosti bomo obravnavali "kakovost".

Sveti Tomaž pravi, da spol ne bo izginil v nebesih. Če imate v tem življenju moško telo, ga boste imeli tudi v naslednjem življenju. Podobno če imate žensko telo, bo ostalo žensko tudi v naslednjem življenju. Bog je človeka ustvaril kot moškega in žensko in tako bo tudi ostalo.

Trdi tudi, da ne glede na to, v kateri starosti umremo, ali živimo devetindevetdeset let ali samo devet minut, bodo naša telesa vstala "v najbolj popolnem stanju svoje narave". To pomeni, da bodo naša obujena telesa na višku fizične moči, zdravja in lepote.

Druga skupna lastnost vseh vstalih teles, pravi Akvinski, je njihova "identiteta".

To pomeni, da bo naše telo še vedno naše telo. Ista duša, ki jo imamo danes, bo znova združena z istim telesom (čeprav vstalim in poveličanim), ki ga imamo danes. To ne pomeni, da bomo videti tako, kot smo zdaj (ali kot smo bili v najboljših letih). Spomnimo se, da Jezusa po njegovem vstajenju tudi njegovi najbližji prijatelji niso vedno prepoznali.

Tomaž Akvinski pravi, da bo enako veljalo za nas. Na srečo, dodaja, ker bomo v nebesih, ne bomo imeli istih težav kot apostoli pri prepoznavanju bližnjih in prijateljev. Bog bo poskrbel, da bomo naše babice in strice prepoznali na prvi pogled, ne glede na to, kako drugačna so njihova vstala telesa od tistih, ki se jih spominjamo.

To nas pripelje do tretje značilnosti naših prihodnjih teles: "popolnosti". Akvinski je verjel, da karkoli se zgodi z našimi telesi v tem življenju, bodo v naslednjem življenju cela in zdrava. Ljudje, ki so izgubili ude na zemlji, jih bodo imeli v nebesih. Ljudje, ki niso videli ali slišali, bodo v nebesih imeli vid in sluh.

Vsa obujena telesa bodo imela enako naravo, kot so jo imela v življenju. Toda telesa odrešenih, vstalih v večno življenje z Bogom, bodo imela še štiri dodatne značilnosti. Prva od teh lastnosti je, da ne bodo podvržena trpljenju.

Na podlagi besed svetega Pavla o vstalem telesu ("Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti", 1 Kor 15,42) svetnik pojasnjuje, da obujena telesa odrešenih ne morejo zboleti, občutiti bolečine, se postarati ali umreti. Ne bodo propadla in bodo popolnoma brez posledic bolezni, poškodb ali časa.

Druga lastnost tistih, ki bodo vstali v življenje, je po Tomažu Akvinskem "subtilnost". To pomeni, da bo naša telesa, čeprav bodo ostala realna, materialna, prisotna v času in prostoru, zaznamovala tudi lahkotnost, ki jih bo naredila skoraj eterična.

To ne pomeni, da se bodo lahko prebijala skozi zidove: to lahko stori le čudež. Vendar ne bodo nosila bremen, ki jih doživljamo v tem življenju. Imeli bomo tudi sposobnost, da v celoti predstavimo sebe, svoje misli, občutke in svoje celotno bitje drugim. Vse, kar nas v tem življenju ovira pri razumevanju drugih in delitvi sebe z drugimi, bo izginilo v prihodnjem svetu.

Tretja lastnost, ki jo omenja sv. Tomaž, je (fizična) "sposobnost" ("Kar se seje v slabosti, vstaja v moči", 1 Kor 15,43).

S tem misli, da bodo naši gibi odlično usklajeni in da bodo odlično izvajali piruete ali pa skoke čez visoke zgradbe, kot tudi to, da bomo lahko v trenutku izpolnili naše želje, se pojavili na želenem mestu ob želeni osebi. Če hočemo stati na zelenem travniku v nebesih, moramo na to samo pomisliti in že bomo tam. Če želimo srečati svojega praprapradedka v nebesih, ga bomo srečali ... takoj, kadarkoli si bomo to želeli.

Zadnja lastnost, ki jo bodo imela poveličana telesa odrešenih, je "svetlost". Po eni strani to pomeni, da bodo naša telesa dobesedno svetleča telesa. Danielova knjiga pravi: "Razumni se bodo lesketali kakor sijaj neba. Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti, pa bodo kakor zvezde za vso večnost," (Dan 12,3).

Te besede poskušajo umetniki upodobiti s slikanjem avreol nad glavami svetnikov. Ta luč je svetost in v nebesih bodo vsi sveti. Svetost bo žarela iz nas; v nas se bo vnel ogenj Božje ljubezni, ki bo dobesedno poskrbel, da bomo žareli od lepote.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.