5 nasvetov svetega Benedikta ob začetku novega leta

Sveti Benedikt Nursijski, ustanovitelj benediktinskega reda in zavetnik Evrope, je v šestem stoletju zapisal Redovniško pravilo, niz življenjskih smernic, ki so mu skozi zgodovino sledili številni kontemplativni redovi.

Te smernice so lahko tudi vir navdiha za vsakogar, ki želi rasti v svojem odnosu z Bogom, drugimi in s stvarstvom. Preberite si torej nekaj nasvetov svetega Benedikta, ki vam lahko pomagajo pri duhovni osmislitvi življenja v tem letu:

To je nasvet, ki ga je sveti Benedikt zapustil vsakemu kristjanu: išči resnico v vsem, kar delaš in govoriš, in bodi vedno pošten do sebe.

Začetek leta nam ponuja priložnost, da pošteno razmislimo o sebi. To je privilegiran trenutek, da ocenimo, kaj nas približuje Bogu in drugim in kaj ne. Iz tega razmišljanja je mogoče določiti cilje in namene, ki mi pomagajo rasti in se izboljšati v tem letu.

Sveti Benedikt svari pred nevarnostjo razmišljanja, da je mogoče z lastnim trudom doseči svetost. Ta model daje kristjanom misliti, da so čisti kot angeli, vendar so v resnici ponosni kot demoni.

Namesto da se zanašamo na lastne zasluge, nas Benedikt vabi, da spoznamo svoje omejitve in se tako vedno zanesemo na Boga.

"Po Božji milosti pa sem to, kar sem," Benetedikt citira v Pravilu svetega Pavla (1 Kor 15,10). In dodaja: "Kdor se ponaša, naj se ponaša v Gospodu," (2 Kor 10,17).

Sveti Benedikt se ne omejuje na prošnjo za pomoč ubogim, ampak gre še dlje in v Pravilu spodbuja, naj "razveseljujmo uboge". Njegova spodbuda je še posebej pomembna, saj so številni menihi v svoji posvetitvi Bogu tedaj videli kot pot bega pred svetom in drugimi ljudmi, tudi ubogimi.

"Skrbi za bolnike, otroke, goste in uboge, vedoč, da boš nedvomno za vse moral dati račun na sodni dan", je zapisal sveti Benedikt.

"Pri sprejemanju ubogih," dodaja utemeljitelj zahodnega meništva, "je treba posvetiti največ pozornosti in skrbnosti, saj lahko še posebno v njih prepoznamo Kristusa."

V naših odnosih z drugimi Benedikt pusti svoj najbolj praktičen nasvet: "Spravi se pred sončnim zahodom, s komerkoli si bil v nesoglasju."

Po Pravilu svetega Benedikta je delo oblika bogoslužja in način posnemanja Jezusa, ki se je posvetil ročnemu delu kot mizar.

Geslo "moli in delaj", ki ga je navdihnil sveti Benedikt kot opis meniškega življenja, pomeni, da je delo oblika molitve in molitev oblika dela.

To pomeni, da je delo prav tako pomembno kot molitev. Cilj za kristjana, svetost, je mogoče doseči po tej dvojni poti. In delo, je treba poudariti, je tudi eden glavnih prostorov socializacije.

Molitev in delo torej združujeta zemljo in nebo, sveto in profano, imanenco in transcendenco, združujeta ljudi in jih povezujeta.

Za svetega Benedikta je nenehna molitev način, kako ostati v stalnem odnosu z Bogom in ves čas iskati njegovo vodstvo in milost. Zato v svojem Pravilu ves čas, tudi med delom, priporoča preživljanje časa v molitvi.

Zavetnik Evrope ob tem meni, da ni nujno, da so trenutki molitve neskončni. Kot pojasnjuje v Pravilu, "mora biti molitev kratka in čista, razen če je podaljšana z naklonjenostjo, ki jo navdihuje Božja milost".

Benedikt je posebej poudarjal pomen osebne molitve in premišljevanja, pri čemer je priporočal zlasti meditativno molitveno branje Svetega pisma.

Poleg tega daje velik pomen udeležbi pri bogoslužju, zlasti sveti maši, ki je osrednji del življenja Cerkve, s katerim verniki izražajo vero v Boga in svojo medsebojno povezanost.

"Nikoli ne obupajte nad Božjim usmiljenjem."

In če med letom ne uspemo živeti v skladu s svojimi sklepi, nam sveti Benedikt v Pravilu zapušča svoj najdragocenejši nasvet: "Nikoli ne obupajte nad Božjim usmiljenjem."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.