Ko je Ennio Morricone (1928–2020) leta 2016 zablestel na podelitvi oskarjev, je bila njegova prva misel žena Maria Travia, ženska, ki mu je pomagala, da je znova odkril vero v Boga. Pred tem je bil petkrat nominiran za oskarja, a ostal praznih rok, leta 2007 pa prejel oskarja za življenjsko delo.
Leta 2016 je bil maestro Morricone star 87 let in je prejel oskarja za najboljšo glasbeno podlago v vesternu Quantina Tarantina Podlih osem.
Muza njegovega navdiha
Prejeto nagrado je želel posvetiti ženi, s katero je bil poročen od leta 1956. Žena je bila najpomembnejša oseba v njegovem življenju, pri njej je dobil navdih za nekatere od najbolj znanih glasbenih podlag. In ne le to: Maria je bila tudi "muza" navdiha prav posebne skladbe.
Obljuba
Ennio Morricone se je spominjal:
"Žena me je vedno prosila, naj napišem mašo, vendar tega nisem nikoli storil. Nekega dne, ko sem se odpravljal od doma, sem srečal očeta Daniela Libanorija, rektorja cerkve, ki stoji nekaj korakov od mojega doma in ki jo pogosto obiskujem. Jezuit me je prosil, naj napišem partituro v čast dvestoletnici vnovične ustanovitve Družbe Jezusove. Bilo je leta 2012. Vzel sem si nekaj časa za razmislek.
V tem času je bil za papeža izvoljen Frančišek, prvi papež jezuit. Sprejel sem pobudo in pomislil, da jo bom posvetil njemu in svoji ženi Marii. Tako je nastala Missa Papae Francisci (Maša papeža Frančiška). Maša ima zame še večji pomen, saj sem bil od nekdaj veren, odrasel v katoliški družini, in ta pečat je za vedno zaznamoval moje življenje."
"Preobrat v Cerkvi"
Morricone je imel zakoreninjeno vero in se je vedno z veseljem in ganjenostjo spominjal srečanja s papežem Frančiškom leta 2015.
"Dolgo sva se gledala v tišini. Papež me je gledal in čakal, da mu povem o svoji maši. Pokazal sem mu prvo stran partiture, na kateri note tvorijo podobo križa. Papež Frančišek me je takoj očaral, saj je že na začetku svoje papeške službe sprožil preobrat v Cerkvi in tako poskušal popraviti nepravilnosti. Vendar je te spremembe lahko izpeljal le na osnovi predhodnega dela papeža Benedikta XVI."
Raj
Potem ko je napisal Mašo papeža Frančiška, je Morricone želel uglasbiti sklop Raj iz Dantejeve Božanske komedije. "Nisem želel uglasbiti verzov, ki so že muzikalični in popolni, ampak napisati glasbo, ki bi odsevala Dantejeve predstave o Raju in spodbujala kontemplacijo skrivnosti. Prosil sem za libreto, ki so mi ga pripravili, a je bil tako poln Dantejevih verzov, da sem odstopil od projekta."
Sakralnost in misticizem
Enno Morricone je imel glede vere vedno zelo jasen pogled: "Sem veren in ta vera je vedno prisotna. Prisotna je, da bi jo drugi prepoznali – muzikologi in preostali, ki ne le analizirajo glasbo, ampak razumejo mojo naravo, sakralnost in misticizem." Skladatelj je bil vedno mnenja, da mu je Bog pomagal pri pisanju dobrih skladb.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.