Zakaj vaš zakon ne potrebuje več zmenkov

Bil je turoben večer: izmuznila sva se skozi vrata in najinega nezadovoljnega malčka pustila z varuško. Ne le, da sva imela točno določen čas za zmenek in sva uspela najti nekoga, ki bi lahko varoval otroka (ter nato našla še nadomestno varuško, ko je morala prva odpovedati), ampak sva celo vnaprej poklicala v restavracijo in rezervirala mizo. In rezervoar goriva v avtomobilu je bil zvrhano poln.

Za vse logistične malenkosti, ki bi lahko sprožile prepir, sva več kot poskrbela. To bo to. Ta zmenek bo poživil najin zakon! Rešil bo toliko težav! Vsi svetujejo, kako pomembni so redni zmenki v zakonu, in presneto, midva sva odhajala na večerjo! V načrtovanje zmenka sva vložila toliko dela, da naju bo ta večer zagotovo zbližal.

Drži?

Žal se večer ni končal po najinih pričakovanjih. Med vožnjo sva našla nekaj malenkosti, ki so naju razdražile, in odtlej je šlo vse samo še navzdol. Namesto večera, ki bi ga preživela v kakovostnem druženju, se je izkazalo, da je bila to precej neprijetna izkušnja, ki naju je bolj razdvojila kakor povezala.

Teoretično naj bi preživljanje kakovostnega časa z zakoncem in izstop iz običajne rutine vašemu zakonu pomagala, toda izkazalo se je takole: če z zakoncem težko navežete stik, vam pogostejši zmenki običajno ne bodo pretirano v pomoč.

Ko sem prebrala knjigo nasvetov za srečnejši zakon, sem spoznala, da so lahko zmenki koristni in obogatijo zakon šele takrat, ko je vzajemni odnos z zakoncem večino časa pozitiven. Toda preden zmenki resnično zaživijo, si morata z zakoncem nenehno in načrtno prizadevati za izboljšanje vajinega vsakdanjega odnosa.

V nadaljevanju vam bom predstavila nekaj vrst vzajemnih odnosov, za katere sem ugotovila, da se moram zanje bolj potruditi, če želim izboljšati najin zakon in s tem tudi najine zmenke:

Ugotovila sem, da sem bila v najinih pogovorih pogosto razdražljiva, pasivno agresivna ali čemerna. Vprašala sem se, kako pozdravim moža, ko se srečava po delovnem dnevu. Večino večerov ga nisem pozdravila pretirano veselo, niti ne prijazno, temveč z razočaranjem ali nerazpoloženo tišino. Da bi spremenila to navado, sem se odločila, da ga bom vsak večer veselo pozdravila in počasi spremenila ton najinih pogovorov.

Čez dan sem se trudila, da sem zavestno pomislila na njegovo dobroto in jo zaznala na konkreten način. Nato sem mu poslala telefonsko sporočilo, v katerem sem se mu za to zahvalila: "Hej, najlepša hvala, ker si se zjutraj tako zgodaj zbudil z najinim malčkom," ali pa: "Zelo sem hvaležna za tvojo gostoljubnost, hvala, da so se najini prijatelji zadnjič počutili tako sprejete."

Čeprav ne gre za velike in osupljive spremembe, je neverjetno, kako težko je spremeniti način, kako se z nekom pogovarjamo ali kako o njem razmišljamo. Ali sem se včasih počutila prisiljeno pošiljati pohvale ali se truditi, da bi bila vesela, četudi nisem bila? Seveda. Toda sčasoma se mi to ni več zdelo čudno in uspelo mi je oblikovati novo navado. Gotovo ne preseneča, da so najini zmenki zdaj tisočkrat boljši in prijetnejši.

Vaš zakon je pomemben – pomembnejši od večine drugih stvari v vašem življenju. Če veste, da morate temu ključnemu odnosu posvetiti več pozornosti, potem odgovor ni zgolj "imejte več zmenkov". Ves čas, ki ga dnevno preživite v vzajemnem odnosu z zakoncem, je prav tako pomemben – če ne celo pomembnejši – kot namerno kakovostno preživljanje skupnega časa.

Svetniški zakonci sv. Frančišek Choe Kyong-Hwan in bl. Marija Yi Seong-Rye ter sv. Zelija in Ludvik, prosite za nas!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.