5 nasvetov za srečen zakon, ki jih navdihuje nauk papeža Frančiška

Stella in Victor Dominguez imata šest otrok in osem vnukov in pomagata parom, ki so se znašli v krizi, znova poročenim razvezanim zakoncem ter osebam, ki so jih zakonci zapustili.

Stella in Victor sta se kot delegata iz Paragvaja udeležila letošnjega svetovnega srečanja družin v Rimu med 22. in 26. junijem. Zakonca sta v svojem skupnem življenju doživljala številne težave, vendar jima jih je uspelo premagati zahvaljujoč tem petim nasvetom, ki jih je navdihnil nauk papeža Frančiška.

"Užitek in strast sta zelo pomembna ... Zakon je treba obnavljati vsak dan," pojasnjujeta Victor in Stella. Zato zakoncem svetujeta, naj si svojo naklonjenost izkazujejo tako, da v vsakdanjem življenju pomnožijo drobna dejanja ljubezni in pozornosti. Ta lahko vključujejo iskren pogovor, zmenek ali zgolj nenačrtovan ples pri zatemnjenih lučeh in zaprtih vratih, da vaju nihče ne zmoti.

Potrpežljivost lahko pomeni, da na svojih ramenih nosimo sozakonca, njegove težave in utrujenost. Pomembno je, da to počnemo z veseljem in radostjo, da potrpežljivost postane pobuda za usmiljenje do zakonca in tudi do samega sebe. Potrpežljivost vključuje tudi sposobnost dialoga in sprejemanja zakonca takšnega, kakršen je, četudi ima določene navade in običaje, ki se nam zdijo nadležni.

Stella tudi vztraja, da je nujno treba sprejeti zakončeve slabosti: "Victor je precej počasen, jaz pa živim s hitrostjo sto kilometrov na uro. Moram biti potrpežljiva, da se ne razjezim nanj. Vem pa, da ima Victor številne druge dobre lastnosti."

Pari morajo vztrajati v ljubezni in še posebej v molitvi. Zakonca upoštevata nasvet papeža Frančiška, naj skupaj molita drug za drugega: "Oče naš, daj nam danes našo vsakdanjo ljubezen." "Victor moli zame in jaz molim zanj. Jaz molim za svoje slabosti, za stvari, ki me motijo. Prosim Gospoda, naj mi pomaga, da bom v svojem življenju napredovala," pojasnjuje Stella.

Prav tako je treba vztrajati v dialogu. "Poslušati drugega ne pomeni, da slišimo to, kar želimo slišati, temveč moramo poslušati s srcem in poslušati onkraj svojih pričakovanj," ugotavlja Victor. Pri poslušanju moramo "vztrajati, da bi razumeli, ali je druga oseba utrujena, ali je imela slab dan, ali jo je kaj razjezilo ... Victor včasih ne želi, da se z njim pogovarjam. In če se želim pogovarjati z njim, če mu želim kaj povedati, se moram znati zadržati, in to je vztrajnost," dodaja Stella, saj ve, da njen mož občasno potrebuje svoj osebni prostor.

Geslo zakoncev je: "Vedno odpusti."

"Prositi za odpuščanje pomeni, da drugemu damo svobodo. Če ne izkusimo odpuščanja, je zelo težko odpustiti. Odpuščanje sebi in drugim, recimo svojim otrokom, je zelo pomembno," pojasnjujeta zakonca. In dodajata: "Ne pojdite spat, ne da bi se spravili med seboj, da naslednji dan ne bi izbruhnila 'hladna vojna'."

Za Victorja majhne podrobnosti vodijo nazaj k prvemu nasvetu – strasti. Te majhne podrobnosti so v resnici drobna dejanja ljubezni in naklonjenosti, ki jih lahko storimo v vsakdanjem življenju: v posteljo prinesemo zajtrk, brez posebnega razloga podarimo rože, delimo skupen trenutek, skupaj poslušamo glasbo, čez dan pokličemo zakonca ali mu pošljemo kratko sporočilo, v katerem mu povemo nekaj lepega itd.

Te majhne podrobnosti bogatijo notranji svet para ter pripomorejo k njuni čustveni in telesni zaupnosti. "Ljubezen je kot cvet. Ne smete je zanemariti," svetuje Victor.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.