Grace Kelly: princesa, ki se je posvetila Mariji

Preden je postala monaška princesa, je bila Grace Kelly izjemno cenjena hollywoodska igralka. Njena zgodba se je začela v Združenih državah Amerike, daleč od kneževine Monako.

Rodila se je v premožni družini kot tretja od štirih otrok. Grace se je šolala pri redovnicah v samostanu v Philadelphiji. Njena mama jo je vzgajala strogo, v duhu odrekanja. Od te vzgoje je ohranila gorečo vero ter omiko iz uglajene družbe. Zato ni bilo presenetljivo, da je na dan svoje poroke s princem Rainierjem 20. aprila 1956 svoj šopek položila h kipu Device Marije, pred katerim se je ustavila, da bi zmolila.

Anonimno je romala v Lurd, bila predana sveti Mariji Milostni, po kateri je dobila ime (Grace oz. latinsko Gratia pomeni milost), prizadevala si je v humanitarnih akcijah, pri čemer jo je vodila pristna vera (...). Njena edina skrb je bila, da bi Božji pogled bdel nad njo.

Grace Kelly se je rodila v Philadelphiji 12. novembra 1929. Preden je pri 27 letih postala monaška princesa, je bila holywoodska diva, muza Alfreda Hitchcocka, ikona lepote in elegance. 14. septembra 1982 je tragično umrla v prometni nesreči. V avtu je bila takrat tudi njena hči Stéphanie, ki je v nesreči utrpela telesne poškodbe. 

Prav leta 1982, malo pred tragedijo, se je 26 let po svojem zadnjem nastopu v filmu vrnila v filmski svet in začela ustvarjati nov film. Ta je ostal nedokončan in princ Rainier ni dovolil njegove distribucije.

Leta 1955 je prejela oskarja za vlogo v filmu Podeželsko dekle, režiserja Georgea Seatona.

Monaški princ Rainier je spoznal Grace, ko je pozirala za fotografiranje v vrtovih knežje palače.

Povedal je, da je nanj v trenutku naredila močan vtis. Njene besede je spremljal očarljiv nasmeh. Vse to je bilo zanj prijetno odkritje.

Že čez nekaj mesecev sta se zaročila in 19. aprila 1956 so v Kneževini Monako praznovali "poroko stoletja". Več kot tisoč svatov je prisostvovalo poroki. Čez devet mesecev se je rodila prvorojenka Carolina Luisa Margherita. Leta 1958 se je rodil prestolonaslednik, Alberto Luigi Pietro, ki ga poznamo kot Alberta II. Monaškega. Leta 1965 se je rodila tretjerojenka Stéphanie Maria Elisabetta.

V tedniku Maria con te (Marija s teboj), posvečenem Mariji, je bil pred kratkim objavljen članek avtorja Françoisa Vayneja, v katerem razkriva nekatere zelo osebne vidike princesine marijanske pobožnosti. 

Prav zaradi globoke krščanske vere so bili Grace Kelly pri srcu humanitarni projekti. Pogosto se je udeleževala romanj, na katerih ni želela vzbujati pozornosti, pomešala se je z množico, da bi lahko nemoteno molila.

(…) V monaških letopisih so zapisi o njenih zasebnih romanjih v marijansko svetišče Laghet v škofiji Nica ter uradnih romanjih v Lurd, kjer se je večkrat ustavila tudi ob vrnitvi s potovanj (...). Ob vsakem obisku je pustila obilne darove za dobrodelne namene svetišča. 

Grace Kelly je po očetovi družini, ki je bila irskih korenin, podedovala veliko ljubezen do Marije. Ime Grace, ki ga je sprva dobila njena sestra, ki je umrla že v najnežnejših letih, so starši izbrali, da bi z njim počastili sveto Marijo Milostno, kateri so se posvetili. To posvetitev je negovala tudi princesa, ki se je po poroki pogosto na skrivaj odpravila v Marijino svetišče Laghet, kjer je molila.

(...) Trudila se je biti neopazna, da bi lahko svobodno živela svojo vero kot vsi kristjani, pomembno ji je bilo le, da Božji pogled bdi nad njo.

"Želela se je zliti z romarji, se prepustiti globokemu odnosu z Devico Marijo." Tako je o princesi pripovedoval kanonik César Penzo, dvorni kaplan, ki je Grace Kelly pospremil v votlino Massabielle v Lurdu.

Imamo malo fotografij princese Grace med molitvijo, saj se je želela zliti s preostalimi romarji, se z Devico Marijo spustiti v osrčje skrivnosti Svete Trojice brez izpostavljanja, ponižno in stran od radovednih pogledov. 

Pater Penzo je povedal, da je molila za družino, otroke in za Svetovno združenje prijateljev otrok (l'Association mondiale des Amis de l'enfance – AMADE), ki ga je ustanovila leta 1963.

Pred svojo smrtjo, leta 1981, je sodelovala v filmu The Nativity (Jezusovo rojstvo), v produkciji katoliškega združenja Family Theatre, katerega namen je širjenje krščanskih vrednot prek filmov. V filmu princesa nastopa v monologu o vrednoti družine in pomenu posvetitve družin Mariji, izraža pa tudi veliko občudovanje do papeža Janeza Pavla II. 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.