Kako se vsak dan borim proti zameram v svojem zakonu

Zakaj še ni pokosil trate? Zakaj ne more odložiti telefona? Zakaj zdajle zunaj zaliva vrt, medtem ko sem jaz v hiši in je po krikih najinih fantov skozi odprto okno jasno, da se jih trudim spraviti v kopalno kad?

Ali ste se kdaj z zakoncem ujeli v začaran krog vprašanj "zakaj, zakaj, zakaj"? Vse, kar stori, je napačno, opravljeno narobe ali ob napačnem času.

Spominjam se neke noči preteklega tedna, ko sem se sama ujela v to spiralo. Ob koncu večera sem bila že v fazi nenehnega godrnjanja – vsaka najmanjša nevšečnost je še povečala mojo zagrenjenost in ogorčenost nad moževimi dejanji ali neukrepanjem.

Pozneje sem ugotovila, da ni pozabil pokositi trate pred hišo, ampak je čakal, da se vrnejo sosedje in si sposodi njihovo kosilnico, ker naša ni delovala. In da je prek telefona tik pred rokom plačeval pomemben račun, medtem ko sem se jaz razburjala zaradi njegove nepozornosti pri gospodinjskih opravilih. Pa še prišel je in mi pomagal pri večernem kopanju fantov, čeravno ne v tistem trenutku, ko sem mislila, da bi moral.

Izkazalo se je torej, da je bila moja domneva, kako je "moj mož trenutno izjemno sebičen in nepozoren", v resnici skrajno neutemeljena.

Obstajajo pa tudi trenutki, ko ne razumem povsem njegovih dejanj ali neukrepanja in večera ne morem mirno končati s tovrstnim pojasnilom.

Moj mož je padlo človeško bitje z različnimi motivi in nasprotujočimi si željami – tako kot jaz. Toda bistvo zakonske zveze je požrtvovalna ljubezen in ne pravičnost, ki bi zadovoljila naš ego. In bolj se osredinjam na pravičnost, predvsem na svoje razumevanje tega, kaj je pravično in pošteno, bolj se oddaljujem od požrtvovalne ljubezni in bolj se oklepam malenkostne sebičnosti.

Res je, da so nekateri dnevi (ali meseci ali leta) v zakonu težji od drugih. V težjih obdobjih se zamere lažje prikradejo v zakonsko zvezo in se v njej nekaj časa zadržujejo. Pri sebi sem začela prepoznavati znake, ki me opozarjajo, da stopam po tej poti. Videla sem tudi, kaj se zgodi, ko ljudje dovolijo, da ta zamera raste, in ne ukrepajo proti njej. Na koncu je veliko lažje oditi iz zakona, če ti je v navadi, da si zamerljiv do svojega zakonca.

Zato naredim tole.

Iz glave si moram izbiti svoj miselni seznam o tem, kdo postori več gospodinjskih opravil ali kdo se več ukvarja z otroki. Opomnim se, da sva ekipa in da si na koncu oba želiva iste stvari. Za vzgojo otrok in nemoteno delovanje gospodinjstva mora eden od naju kakšen dan narediti več kot drugi. Danes morda na določenem področju jaz naredim več kot on, vendar sva ekipa in se ves čas med seboj dopolnjujeva.

Prizadevala sem si privzgojiti navado, da se pogosto zahvaljujem, ko pa opazim, da se vame seli zamerljivost, svoja prizadevanja še podvojim. Prav posebej se poskušam zahvaliti možu za stvari, za katere "domnevam", da bi jih moral storiti, ali za tiste, ki jih vedno postori, pa jih jaz spregledam in se mi zdijo samoumevne.

Ko odnese smeti, postriže lase najinim fantom, ali ko vodi družinsko molitev: za stvari, ki jih vedno naredi, se mu zavestno zahvalim. To mi tudi pomaga, da si odstranim bruno iz očesa in se spomnim vseh pomembnih stvari, ki jih naredi v trenutkih, ko vidim le iver v njegovem očesu.

V mislih (včasih pa tudi fizično) naredim seznam vseh stvari, ki jih moj mož naredi za nas. Ta vaja je lažja ali težja, odvisno od dneva, vendar mi zelo pomaga rasti v ljubezni. Moj seznam vključuje: dela za preživetje naše družine, zvečer mi skuha čaj, napolni pomivalni stroj, prireja srečanja, da lažje vzpostavljava prijateljske stike, z opazovanjem ptic mene in otroke uči o lepotah narave in še bi lahko naštevala.

Gotovo vam je jasno: čudovit človek je. Bolj opazuješ, več dobrega vidiš in ceniš pri svojem zakoncu.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.