Od goljufa do svetnika: zveličanje je dosegljivo prav vsem

Najrazličnejši prevaranti so priljubljeni liki v številnih serijah. V zadnjem času lahko na primer spremljate serijo The Dropout o ustanoviteljici biotehnološkega podjetja Theranos Elizabeth Holmes; grozi ji najvišja, 20-letna zaporna kazen, potem ko je bila na zveznem sojenju spoznana za krivo štirih obtožb goljufije.

Jared Leto in Anne Hathaway igrata v seriji WeCrashed, ki pripoveduje o dramatičnem vzponu in padcu domnevnih majavih poslovnih odnosov ustanoviteljev podjetja WeWork in njihove vprašljive sodbe.

Inventing Anna predstavlja življenje Anne Delvey, ki je prepričala newyorško elito, da je nemška dedinja; The Tinder Swindler (Prevarant s Tinderja) pripoveduje strašljivo zgodbo o domnevnem mogočnežu iz visoke družbe, ki osvaja ženske in jih ogoljufa za milijone dolarjev.

Bad Vegan pa govori o uspešni restavratorki, ki jo je nekdanji mož prevaral, da mu je zaupala več deset tisoč dolarjev, nato pa se je ujela v zanko različnih kaznivih dejanj.

Programski algoritmi očitno zahtevajo te zgodbe o lažeh, kriminalu in škandalih – in prav nič čudnega ni, da je tako. Prevarant s Tinderja, recimo, je v enem samem tednu zabeležil 45,8 milijona ur ogledov po vsem svetu in tako postal prvi dokumentarec, ki je bil kdaj na vrhu Netflixove filmske lestvice.

Če ste eden od teh milijonov ljudi, ki uživate ob ogledu tovrstnih oddaj, premislite o tem, kako bi lahko te resnične zgodbe o zločinu gledali skozi leče svoje vere.

Sveto pismo je polno zgodb o ljudeh, ki so prehodili pot od prevarantov do svetnikov. Smo Cerkev, ki je zgrajena na spreobrnjencih, in kot katoličani posebej dobro razumemo, kako ima vsak človek možnost, da se zveliča, ne glede na svojo preteklost; celo preteklost, ki spominja na življenje Anne Delvey. Predstavljamo vam seznam nekaterih svetnikov, ki so začeli kot prevaranti in končali kot svetniki: s svojim zgledom so lahko navdih za vse nas.

V Prvi Mojzesovi knjigi beremo o bratih dvojčkih Jakobu in Ezavu, sinovih Izaka in Rebeke. Ezav je starejši dvojček, zato je dedna pravica – torej celotna dediščina in uglednejši položaj v družbi – upravičeno njegova. Toda Jakob, ki je mamin ljubljenec, Ezava ogoljufa, da dedno pravico izroči njemu. Jakob nato v tej veliki prevari zavede še očeta Izaka, da mu podeli svoj blagoslov.

To je presenetljiva in neobičajna svetopisemska zgodba, v kateri se Jakob odene v kozje kože in preslepi Izaka, ki misli, da je Jakob v resnici njegov poraščeni brat Ezav. Vsebina je izjemno žalostna, saj Ezav ves obupan izve za bratovo prevaro: "Ko je Ezav slišal očetove besede, je glasno in bridko zajokal in rekel očetu: 'Blagoslovi tudi mene, oče!'" (1 Mz 27, 34). Jakob je pozneje postal očak vere, tradicionalni prednik izraelskega ljudstva.

O življenju apostola Mateja kot cestninarja ali pobiralca davkov, preden je postal Kristusov apostol, ne vemo kaj dosti; toda njegovo delo v tem časovnem obdobju veliko razkrije že samo po sebi. Ameriški svetniški kandidat, častitljivi Fulton Sheen, je zapisal: "Cestninar je bil tisti, ki je dobesedno izdal svoje ljudi in je pobiral davke za okupatorja, ob tem pa je zase obdržal precej velik odstotek."

Sveti Beda, cerkveni učitelj, takole piše o spreobrnjenju apostola Mateja: "… tisti, ki je bogastva oropal svojega bližnjega, zdaj zapušča svoje." V cerkveni zgodovini obstaja prepričanje, da je Matej verjetno opeharil svoje bližnje, od drugih ljudi pa izsilil čim več denarja. Zaradi vsega tega je Matejeva odločitev, da bo sledil Kristusu, še toliko bolj izjemna, saj je vse zapustil Gospodu.

Zahej v Svetem pismu slovi kot prevarant, ki je postal vernik. Bil je glavni pobiralec davkov in bogat človek, ki je v Jerihi poiskal Jezusa in zaradi njega celo splezal na platano. Ob soočenju s Kristusom je Zahej rekel: "Gospod, glej, polovico svojega premoženja dam ubogim, in če sem koga v čem prevaral, mu povrnem četverno," (Lk 19, 8). Tisti, ki so bili priča temu, so bili osupli, ko so videli Jezusa v objemu znanega grešnika – toda spreobrnjenja so lahko hitra in kot pravi Jezus po tem pogovoru: "Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno," (Lk 19, 10).

Sv. Dizmo poznamo tudi kot "dobrega razbojnika": po cerkvenem izročilu je spokorjeni tat, ki visi na križu poleg Kristusa. Vemo, da je zločinec, ki ga je Poncij Pilat skupaj z Jezusom obsodil na smrt.

Medtem ko je bil Jezus krivično obsojen, pa Dizma sam zase pravi, da je bil obsojen "po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila" (Lk 23, 41). Prepoznal je Kristusovo istovetnost v križanju in v svojem najbolj ranljivem trenutku, ko je visel na križu, je Dizma izrekel besede: "Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo," (Lk 23, 42). Nato slišimo Jezusa, ki mu obljubi: "Resnično, povem ti: danes boš z menoj v raju" (Lk 23, 43).

Častitljivi Fulton Sheen v svojem delu Kristusovo življenje piše: "To je bila tatova zadnja molitev, morda celo prva. Enkrat je potrkal, enkrat iskal, enkrat vprašal, vse je tvegal in vse našel." Sveti Dizma razodeva moč kesanja in nas opominja, kako blizu je Kristus zločincem.

Sv. Andrej je italijanski svetnik iz 16. stoletja, ki je delno znan tudi po tem, da je skesani lažnivec. Andrej je bil kanonik in duhovnik neapeljske škofije, ki je lagal na sodišču. Pozneje ga je premagala vest in kot pravi izročilo, so njegove oči naletele na svetopisemsko vrstico, ki pravi: "Lažniva usta bodo ubila dušo," (Mdr 1,11). Začutil je globoko obžalovanje in se odrekel svojemu položaju ter opustil pravo. Sv. Andrej Avelinski je pozneje izvedel reformo samostana ter postal iskani pridigar in zaupen svetovalec tedanjega milanskega škofa sv. Karla Boromejskega.

Medtem ko priljubljene televizijske oddaje razkrivajo, kako lahko denar in moč pokvarita in ustvarjata prevarante, pa nas Sveto pismo in našteti svetniki opominjajo na Kristusovo usmiljenje in ljubezen – ne glede na posameznikove laži, tatvine in prevare.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.