Kako premagati strah kljub negotovosti in slabim novicam

Zgodovina nam bistveno pomaga razumeti, kako so se določene stvari zgodile in na kakšen način so se končale. Iz tega sledi, da je zelo pomembno ne le vedeti, kako pride do vojne, ampak tudi, kako se vojno konča.

Razumljivo je, da je nedavni vojaški napad Rusije na Ukrajino vzbudil veliko negotovosti in skrbi ter da je v ljudeh zbudil spomin na začetka zadnjih dveh svetovnih vojn. Vse to je prebudilo tudi bojazen pred stopnjevanjem napetosti, ki bi lahko vodile v tretjo svetovno vojno.

Posledično je to sprožilo mnoge strahove, ki vplivajo na svetovne trge ter spreminjajo čustveno stabilnost neke populacije. V tem članku bomo zato razmišljali o tem, kako se lahko soočimo s takšnim položajem.

Eden najboljših načinov, da si zbistrimo misli in se ne odzivamo preveč čustveno, je, da smo dobro obveščeni iz primernih virov. Iz nevednosti se prebudi domišljija in razne prikazni, ki vodijo v nepotrebne lažne napovedi in zamisli. Namesto da bi si pridobili čim bolj točno sliko o dogajanju, se v nas samo množijo strahovi.

Veliko mnenjskih voditeljev in analitikov zdrsne v odkrit pesimizem. Namesto da bi bili v svojih stališčih objektivni in uravnoteženi, se zatekajo v neko domnevno resničnost, ki naj bi jo sami najbolje poznali in porajajo ideje, ki vlivajo še več strahu.

A naj dajejo še tak vtis stvarnosti, še vedno izražajo zgolj mnenje, nabito z negativnimi vidiki, ki ne puščajo prostora za uravnoteženost in zmernost. Mešanica domišljije, nevednosti in pesimizma nikakor ni pravi recept za zmanjšanje in obvladovanje strahu.

Negotovost je najbolje izpolniti z idejami, ki nam pomagajo, da ne izgubimo zaupanja in varnosti. Trdnost moramo krepiti z upanjem v boljši svet in v nepotrebnost zla. Vedno je namreč prostor za dobre rešitve in stvari se lahko izboljšajo, ne da bi se zgodilo kaj slabega. Skratka ne smemo izgubiti optimizma in upanja v zdravo pamet, razumnost in blagoslov miru.

Za mir se lahko združimo prek molitve, bratskega pogovora, dobrih želja, posta in odpovedi ter vsega, kar nas vodi k skupnemu miru. S tem tudi ustavimo širjenje panike. Ne izgubimo vere v dobro voljo ter se zavedajmo, da smo v Božjih rokah.

Ena največjih skušnjav je, da smo preveč naklonjeni zgolj eni od vpletenih strani, namesto da bi izbrali zdravo nevtralnost in bili boljši spodbujevalci miru in razumevanja med vojskujočimi se stranmi. Če se postavimo na eno ali drugo stran, to le spodbuja zamere in sovraštvo ter še bolj povečuje spor.

Takšen položaj je tudi priložnost, da utrdimo povezanost v družini in ohranimo mirnost ter pogum. Nič ne koristi, če smo zaskrbljeni in nas je strah pred bližnjo prihodnostjo. Zmernost, razumnost, pravičnost in srčnost ter vera, upanje in ljubezen so kreposti, ki jih moramo zgledno udejanjati. Naj bodo znamenje tega, iz kakšnega testa smo.

Pride čas, ko moramo pričevati to, v kar verujemo in v polnosti zaupamo. Zato ni prostora za pretirano skrb, jezo, slabo počutje in žalost. Seveda ni prostora niti za praznovanje glede na to, kaj se dogaja. Vendar je to nedvomno jasna priložnost, da pokažemo svoj najboljši obraz pred viharji, ki pretresajo naš čas.

S svojo najboljšo različico sebe pomagajmo, da bi ohranili mir in slogo na vseh področjih, kjer vlada nesloga. Od nas je odvisno, da ohranjamo dobro držo in pričujemo svojo vero in prepričanje.

Vsi si želimo enotnosti, zato okrepimo skupno molitev, da bi se izognili poslabšanju razmer in škodi, ki jo povzroča orožje namesto dialoga.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.