Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Po izobrazbi ekonomist, po duši športnik, najraje pa mož in oče petih otrok. Moške skrivnosti v svojstvenem hudomušnem slogu razkriva Gorenjec Janez Uranič. Zna poskrbeti tako za romantiko kot za športne urice, za molitev in prijetne izlete. Tudi težki trenutki niso bili prihranjeni ne njemu ne družini. Po dogodku pred štirimi leti pa je še posebej hvaležen, da jo je odnesel brez hujših posledic.
Služba, žena, otroci, čas zase … Kako krmarite med vsemi prijetnimi in manj prijetnimi dolžnostmi vsakdanjika?
Za zdaj kar gre, včasih bolje in mirno, včasih slabše in stresno. Največji poudarek bi dal ustrezni organizaciji časa oz. organiziranju dnevnih obveznosti. Z ženo se običajno v nedeljo zvečer pogovoriva o prihajajočem tednu in si razdeliva "obveznosti". Običajno ostane še nekaj časa za naju in tudi zame osebno. Beri: športne aktivnosti vsaj 2–3-krat tedensko (žena me razume).
Kako razvajate svojo ženo?
Trudim se jo poslušati in tudi slišati. Pogosto odpeljem otroke na športne aktivnosti in ji pustim trenutek tišine. V zadnjih letih sva uvedla tedensko skupno kosilo med mojo službeno malico, ko običajno z najmlajšim družinskim članom Nikom prideta v Kranj in se imava fajn.
V času karantene sva nekajkrat imela zmenke kar doma. Ob pestri družinski dnevni dinamiki je tudi domače zmenke treba dati v planer, da nisva potem (običajno po 22.) že preveč utrujena drug za drugega. Pomembna je tudi skupna bančna kartica in nujni nakupi oblačil.
Kje in kdaj sta bila na prvem ter na do zdaj zadnjem zmenku?
Prvi spoznavni zmenek sva imela poleti leta 2006 na Štajerskem. Zadnji zmenek sva imela pred 14 dnevi v domači hiši v Naklem (romantična večerja ob kaminu, ko so otroci zaspali).
Facebook pravi, da sta poročena dobrih 12 let. Kako se je v tem času vajin odnos razvijal, rasel? Katere odlike sta razvila? Kako sta oblikovala drug drugega?
Preverjaš, ali vem, kdaj sva se poročila. Počakaj, da pogledam na prstan. Tam piše 6. 10. 2007, torej sva poročena že malo dlje. Najin odnos je podoben ženskemu ciklu z vzponi in padci. Včasih gre vse gladko in se razumeva, včasih je odnos bolj razburkan in se vsak od naju potegne vase in se čustveno odmakneva in oddaljiva. Potem se spet najdeva in rasteva skupaj in naprej. Vedno znova naju povezuje On prek svetosti zakramenta zakona.
Jaz kot moški sem se v tem obdobju naučil, da je treba svojo drago včasih samo poslušati in poskušati razumeti, ne pa takoj iskati "moških" rešitev.
Kako sem jaz oblikoval njo? Jo bom vprašal. Za uspeh si štejem, da se mi včasih že zjutraj nasmehne. Opomba: Mojca je izrazito "nejutranji" tip človeka.
Na kaj sta še posebej ponosna?
Na najino družino (vsaj jaz).
O moških krožijo številni stereotipi in miti. Katerega najbolj presegate, rušite?
Nimam se za stereotipnega moškega. Opravljam tudi kakšna po definiciji bolj ženska opravila glede nege otrok, kuhanja, pomivanja. Rušim stereotipa: "A pet otrok in to z eno?" in da pri številnih majhnih otrocih nimaš več časa zase in za šport (očitno žena vse "zrihta"😊).
Kateri je vaš najljubši konjiček in zakaj?
Šport: tenis, košarka, nogomet, kolesarjenje, hokej, hoja v hribe … in seveda v povezavi s tem čas zase in za moško druženje. Potem ko se "prešvicam", se vedno fizično in tudi psihično boljše počutim in sem potem bolj "prisoten" tudi v družinskem življenju.
"Očetovstvo me izpolnjuje, ker …?"
Je polno in se vidi in čuti. Ni popolno. Je težko. Včasih misiš, da vse delaš prav, da daješ dober in lep zgled svojim otrokom, a te potem njihove akcije in reakcije zmotijo in tudi prizadenejo. Včasih si nemočen in vidiš, da brez Njegovega posredovanja in nasvetov Svetega Duha ne boš zmogel in obvladal situacije.
Oče jo hoče obvladati, situacijo namreč. Bolj kot otroci rastejo (imam tudi najstnike), težje je. Vendar pa tista družinska polnost, zgoščena z nasmeški sreče, veselja, žalosti, kričanja, skrbi, nemoči, in ob večernem premišljevanju dneva (opomba: običajno vedno takoj zaspim😊), ki ga napolnjujeta občutek notranjega miru in zadovoljstva, pretehtajo vse in me izpopolnjujejo.
Tri stvari, ki jih po vašem mnenju na tem svetu najbolj primanjkuje, in zakaj.
Notranjega miru, časa za družino, vere.
Želja po uspehu, denarju in družbenem vplivu jemlje čas za družino. Če ni časa, odnosi trpijo in se rušijo. Podrti odnosi rušijo notranji mir in slabijo vero v boljši jutri, vero v Boga, ki je Ljubezen. Če ni časa za družino, ni Ljubezni in notranjega miru. Treba se je ustaviti in v polnosti živeti trenutek, ki ti je podarjen.
Kateri dogodek, preizkušnja v življenju sta vam dala najbolj misliti?
Izguba nerojenih Leona in Ote, z vidika bolečine in nemoči.
Moja nesreča (brez vidnejših posledic) in finančni blagoslov (zgrajena hiša ob eni plači in ob pomoči širše družine), z vidika, kako Bog skrbi zame in za mojo družino.
Kako na vašo nesrečo pred približno štirimi leti gledate z razdalje? Kakšna spoznanja vam je prinesla? Katere posledice še čutite?
21. 12. 2017 sem padel na družinskem "adrenalinskem" smučanju in preživel osem dni v komi. Napovedi zdravnikov so bile slabe. Danes, štiri leta po nesreči, nimam večjih posledic (razen pogostejših glavobolov). Ko so me v tem obdobju po nesreči ljudje spraševali, kako sem, sem se jim malo v hecu odgovoril: "Pričakujem petega otroka, tako da, očitno, vse funkcionira."
Največje spoznanje: "Čas, trenutke, leta, ki so nam dani, je treba živeti na polno." Velikokrat nas teži mnogo stvari in je življenje težko. Vedno znova se moramo že zjutraj odločiti, da je Življenje dar, in ga tako tudi živeti.
S čim, kje, kako in kdaj se duhovno napolnite?
Družinska molitev. No, z njo se ne napolnim vedno. Velikokrat se "moram" tudi med molitvijo kaj razburiti in se posledično izpraznim (če ste že kdaj molili rožni venec s petimi otroki zvečer, ko smo že vsi utrujeni, veste, o čem govorim).
Pogovor z ženo, osebna molitev, trenutki samote in tišine pred Najsvetejšim, binkoštna dvorana, kolesarjenje.
Vaša največja osebna in družinska želja oziroma cilj za prihodnost?
Polnost, mir v srcu, vzgoja otrok, rast v odnosih, Ljubezen v zakonu, finančni blagoslov.
Ženo bi tudi rad peljal na kakšno potovanje.
No, pa da bratranca Andreja in Aleša večkrat premagam v tenisu. 😊
