Relikvije (posmrtni ostanki teles, delov teles ali predmetov svetnikov) nas v cerkvah od nekdaj privlačijo, saj se lahko ob njih še posebej priporočimo svetnikom in jih prosimo za pomoč.
Zato ni nič čudnega, da so bile cerkve, ki hranijo eno ali celo več relikvij, v zgodovini vedno privlačne za romarje. Cerkev z največjim številom relikvij na svetu je seveda Bazilika sv. Petra v Vatikanu. Sledi ji Bazilika sv. Saturnina v Toulousu v Franciji, ki je prava mojstrovina romanskega sloga.
Kdo je bil sveti Saturnin?
Francosko ime za sv. Saturnina se glasi saint Sernin, saj se je prvotno latinsko ime Saturnius sčasoma v dialektu tamkajšnjega prebivalstva preoblikovalo v "Sarni", to pa v francosko zveneče ime "Sernin".
Sveti Saturnin je živel v tretjem stoletju na področju današnjega Toulousa in je bil prvi tamkajšnji škof. Ker ni želel častiti poganskih bogov, pač pa je ostal zvest Kristusu, so ga za nogo privezali na bika, ki ga je vlekel za seboj po tleh. Njegovo telo je bilo dobesedno raztrgano na koščke.
Na mestu današnje bazilike so v četrtem stoletju zgradili prvotno baziliko, v kateri so tudi pokopali sv. Saturnina.
Romanska bazilika, pomembna etapa na poti v Santiago del Compostela
Bazilika sv. Saturnina je bila od samega začetka zelo privlačna za romarje – najprej je bila sama po sebi romarski cilj, poleg tega pa je to tudi pomembna etapa na eni izmed romarskih poti v Santiago de Compostela.
Prav zaradi svoje romarske narave ima cerkev nekaj elementov, ki so posebej značilne za romarske cerkve, še posebej tiste, ki so posejane ob romarski poti v Santiago.
Tak je npr. ambulatorij ali t. i. korni obhod, po katerem so se lahko romarji sprehajali, da bi se poklonili številnim relikvijam, ne da bi pri tem motili bogoslužje.
Cerkev sv. Saturnina, ki z dolžino več kot 110 metrov spada med največje cerkve romanskega sloga, je bila grajena v več stoletjih, nosi pa značilen pečat arhitekture na področju Toulousa – rdeče opeke.
Bogastvo relikvij v Baziliki sv. Saturnina
Zakaj ima točno ta cerkev toliko različnih relikvij, ni povsem znano, jih je pa veliko podaril Karel Veliki, ki je vladal v osmem stoletju. Večina relikvij je shranjenih v zaprtih relikviarijih, ki so že sami po sebi prave pravcate umetnine; nekatere med njimi imajo poleg tudi življenjepise svetnikov, katerih ostanki so shranjeni tam.
Relikviariji se nahajajo v ambulatoriju, stranskih kapelah in v kripti pod glavnim oltarjem. Med najpomembnejšimi so relikvije sv. Cecilije, sv. Bernardke Lurške, sv. Janeza Boska, sv. Janeza Vianeja, sv. Terezije Deteta Jezusa, sv. Roka, sv. Frančiška Asiškega, sv. Klare in tako dalje. Bazilika pa od 13. stoletja dalje hrani tudi enega izmed trnov Kristusove krone.
