Mnogi ljudje smo navdušeni nad vsakdanjo molitvijo in morda kdaj celo pogumno izjavimo, da bomo vsako jutro eno uro preživeli v molitvi.
Toda že po prvem dnevu naše navdušenje pogosto popusti in tretji dan že začnemo pozabljati na molitev.
Življenje je običajno polno obveznosti in čeprav si morda želimo moliti vsak dan, naša volja le ni tako močna, kot smo si predstavljali.
Kaj storiti?
Nasvet svetnika
Sv. Frančišek Saleški je v svojem Uvodu v bogoljubno življenje prepoznal to težavo in laike spodbuja, naj ne obupamo.
Prvi ključ je, da molimo takoj, ko imamo priložnost:
Če se zgodi, da vaše jutro mine brez običajne meditacije, bodisi zaradi pritiska službe ali kateregakoli drugega vzroka (prizadevati si morate, da te prekinitve preprečite po svojih najboljših močeh), poskušajte izgubljeno nadomestiti popoldne.
Na kratko: ko se spomnite, se zavestno potrudite in prvi razpoložljivi trenutek posvetite molitvi.
Sv. Frančišek Saleški daje tudi nekoliko humoren, obenem pa praktičen nasvet – ne molite neposredno po obroku:
Vendar ne takoj po obroku, saj boste morda zaspani, kar ni dobro ne za meditacijo ne za vaše zdravje.
Prepoznal je naša človeška nagnjenja in nam predlaga, da izberemo čas, ko med molitvijo ne bomo zaspali.
Še enkrat: pomembno je, da molite takoj, ko lahko, pa tudi da trdno sklenete, da boste molili naslednji dan:
Če pa ves dan ne morete nadoknaditi izgubljenega, morate opuščeno molitev, če je le mogoče, nadomestiti s kratkimi molitvenimi vzkliki ali z branjem kakšne duhovne knjige, se pokesati za opuščeno molitev in trdno skleniti, da boste naslednji dan ravnali bolje.
Če pogosto pozabljate moliti, nikar ne obupajte in ne opustite molitve v svojem življenju.
Raje dovolite Bogu, da vas pobere, in vedno znova poskušajte. Res je, da nismo popolni, toda vedno si lahko prizadevamo za izboljšanje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
