Sv. Terezija Avilska je veliko časa posvetila pisanju in premišljevanju o duhovnem življenju. V svojem življenju si je prizadevala, da bi se čim bolj približala Jezusu.
O tem je veliko pisala v knjigi Notranji grad, v kateri govori o sedmih "dvorcih" duhovnega življenja.
V sedmem dvorcu premišljuje o pojmu, ki ga imenuje "mistična poroka".
Katoliška enciklopedija to povzema s pojasnilom: "Izraz mistična poroka uporabljata sv. Terezija in sv. Janez od Križa za označevanje mistične združitve z Bogom, najbolj vzvišenega stanja, ki ga duša lahko doseže v tem življenju."
Mistična poroka
Sv. Terezija Avilska uporablja veliko bolj poetične besede za opis te zaupne zveze:
Duhovna poroka z našim Gospodom, kjer duša vedno ostaja v središču s svojim Bogom. Zvezo lahko simbolno predstavljata voščeni sveči, katerih konici se tako tesno dotikata druga druge, da je plamen en sam; ali pa stenj, vosek in plamen postanejo eno, toda eno svečo lahko znova ločimo od druge in ostaneta ločeni; ali pa se stenj odmakne od voska. Duhovna poroka pa je podobna dežju, ki iz neba pade v reko ali potok in postane ena in ista tekočina, tako da reke in deževnice ni mogoče ločiti; ali pa je podobna potočku, ki se steka v ocean in ga potem ni mogoče ločiti od njega.
Nato pojasni, kako lahko ta zaupna združitev duše koristi tudi drugim v Cerkvi:
Kajti iz naročja božanstva, kjer se zdi, da Bog to dušo vedno trdno drži, se namreč izlivajo potoki mleka, ki pomirjajo dvorjane. Mislim, da si želi, da bi bili na nek način deležni bogastva, ki ga uživa duša; zato iz tekoče reke, ki je pogoltnila majhen potoček, tu in tam priteče nekaj kapljic vode, ki vzdržujejo telesne moči, služabnike neveste in Ženina.
Vsi smo poklicani k zedinjenju z Jezusom in v nebesih bomo to zedinjenje v celoti dosegli za vso večnost.
Obenem si lahko prizadevamo, da bi to zvezo dosegli že na zemlji.
Tovrstna mistična poroka ni preprosta stvar in pogosto traja celo življenje, preden se lahko nekdo na ta način združi z Bogom.
Večina izmed nas verjetno nikoli ne bo doživela takšne zveze, kljub temu pa smo povabljeni, da se poglobimo v notranji grad in umremo v svetu, da bi lahko polneje zaživeli v Jezusu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
