Sveti Frančišek Asiški je eden izmed najbolj znanih in vplivnih katoliških svetnikov, saj je njegova karizma molitve, preprostosti in uboštva pritegnila mnogo posnemovalcev. Skozi zgodovino so se razvile tri veje frančiškovih redov – frančiškani, minoriti in kapucini, njegovo ime pa si je prvič v zgodovini nadel tudi aktualni papež.
Kristusove rane
Frančišek se je še kot mladenič odrekel družinskemu bogastvu in vojaški slavi ter se popolnoma izročil Kristusu. Vse življenje je v uboštvu in služenju drugim iskal Kristusa, ustanovil je tudi red manjših bratov, v katerem so se mu pridružili enako čuteči in misleči mladeniči.
Najmočnejšo izkušnjo svojega zemeljskega življenja je doživel dve leti pred smrtjo na gori La Verna, kamor se je umaknil v molitev. Na praznik povišanja svetega križa leta 1224 je v kamniti kapelici v samoti premišljeval o Jezusovem trpljenju in imel videnje samega Jezusa.
Jezus mu je dejal, da ga bo njemu podobnega naredila njegova velika ljubezen do Gospoda in ne telesno trpljenje. Med videnjem so se na njegovih rokah, nogah in prsih pojavile Kristusove rane oz. stigme.
Izraz ljubezni do Jezusa
Rane so na Frančiškovem telesu ostale nezaceljene vse do smrti, iz njih je redno tekla sveža kri. Sveti Frančišek jih je nosil s ponižnostjo in v tišini, saj jih je doživljal kot znamenje svoje globoke povezanosti s Kristusom, ki je trpel in umrl za odrešenje ljudi, in kot opomin, naj svetu tudi sam prinaša Jezusovo ljubezen.
Ran ni želel kazati nikomur, zato mnogi niso verjeli, da nosi prave stigme. Kljub temu so po čudežnem dogodku v njem prepoznali svetnika, ki je bil tesno povezan z Bogom. To je tudi prvi zgodovinsko izpričan primer prejetja stigem. Bolj znan primer stigmatizacije iz sodobne zgodovine je sveti pater Pij iz Pietrelcine, pri nas pa je Kristusove rane nosila božja služabnica Magdalena Gornik.
Gora La Verna
Vtisnjenje ran svetemu očetu Frančišku njegovi redovi vsako leto obhajajo 17. septembra. Praznovanje je še posebej slovesno na gori La Verna, kjer sredi Toskane, odmaknjena v objemu prijetno hladnega gozda, na mestu čudežnega dogodka stoji kapelica, poleg nje pa mogočna bazilika s frančiškanskim samostanom. V okolici so tudi druga mesta, po katerih se je gibal sveti Frančišek, med drugim votlina, kjer je spal, in skalni previs, pod katerim je molil.
Na La Verni danes veliko mladih frančiškanov z vsega sveta opravlja noviciat. Vsak dan, sploh poleti in v času praznikov, pa se nanjo zgrinja tudi množica romarjev, ki si želi doživeti mir tega svetega kraja. Vsak dan je ob 15.00, ob uri Gospodove smrti na križu, po molitvi večernic v cerkvi procesija do kraja, kjer je sv. Frančišek dobil stigme.
