Vrtnarimo z otroki za duhovno rast

Ali ste kdaj premišljevali o tem, kako lahko vrtnarjenje otrokom pomaga pri duhovni rasti? Ker je vrtnarjenje dejavnost, ki jo poznajo že vsaj od zgodnjega neolitika, je povsem naravno, da ponuja veliko metafor za duhovno rast. Tako kot v priliki o sejalcu, kjer seme pade na različne vrste zemlje, tudi naša življenja zagotavljajo plodna tla za gojenje različnih kreposti.

V katoliškem izročilu so osebe, kot je sv. Tomaž Akvinski, po Aristotelu raziskovale idejo o moči in delovanju, pri čemer so pogosto uporabljale prispodobo o zmogljivosti, ki jo ima seme, da postane cvetoča rastlina. Vrtnarjenje z otroki ne postane zgolj zabavna dejavnost, temveč tudi veličasten način za vzgojo mladih src.

Kakor ima seme zmogljivost za čudovit razcvet, imajo tudi otroci prirojeno sposobnost za krepost. Potrpežljivost, skrb in spoštovanje stvarstva so semena, ki jih lahko pomagamo gojiti svojim otrokom. Ko skupaj z njimi obdelujemo zemljo in sadimo semena, jim pokažemo, kako pomembna je vztrajnost.

Počasen in enakomeren proces rasti odraža razvoj dobrega značaja. Pojasnimo cikel življenja: odvisnost od sončne svetlobe in dežja, nežne nege, morda celo občutljiv ples med plenilcem in plenom – če se kakšen hrošč odloči, da bo pohrustal naše rastline. To spodbuja občutek čudenja nad Božjim stvarstvom in odgovornost, da zanj skrbimo – v skladu s sporočilom papeževe okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod.

Majhen kalček, ki se prebija skozi zemljo, je oprijemljiv nauk o upanju in moči ljubeče nege. Ko otroci zalivajo rastline in opazujejo, kako uspevajo, se naučijo pomena odgovornosti in veselja ob skrbi za nekaj dragocenega. Pridelek (pa naj bo to debel paradižnik, sončnice ali običajna sobna rastlina, ki so ji uspeli zrasti novi listi) postane praznik njihovega truda – in nagrada za njihovo potrpežljivost. Tako vrtnarjenje ponuja priložnosti za pogovor o katoliških vrednotah.

Cikel sajenja in žetve lahko mirno povežemo s priliko o sejalcu, v kateri Jezus poudarja pomen sprejemanja Božje besede z odprtim srcem. Otrokom lahko priliko pripovedujemo znova in znova, saj pogosto radi večkrat prisluhnejo isti zgodbi.

Poleg tega lahko krhka narava sadik privede do odličnih pogovorov o nežnosti in sočutju. Tudi pletje je lahko prispodoba za odstranjevanje negativnosti iz naših življenj.

S skupno izkušnjo urejanja vrta polepšamo svojo okolico, obenem pa negujemo globljo povezanost s svojimi otroki in z Božjim stvarstvom. Kot nas papež Frančišek opozarja v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod, so "obdelovanje zemlje, sejanje semen in spravilo pridelka dejavnosti, prežete s posebno milostjo" (Hvaljen, moj Gospod, 9).

Vrtnarjenje z otroki je čudovit način, kako živeti to milost, saj semena sejemo ne le v zemljo, temveč tudi v srca in misli naslednjih generacij.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.