Pater Pij in razkriti dragoceni spomini njegovega ministranta

"Pater Pij ni bil samo duhovni oče ... Zame je bil moj oče!" pravi Elia Stelluto v pogovoru za Aleteio o svoji zelo posebni vezi s svetim patrom Pijem.

Skoraj 90-letni Stelluto, rojen leta 1935 v italijanskem mestu San Giovanni Rotondo, kjer je deloval pater Pij, ima še vedno žive spomine na otroštvo v bližini tamkajšnjega kapucinskega samostana. Tam je navezal ljubečo vez s patrom, ki je že za časa svojega življenja užival sloves svetosti. "Z njim sem odraščal od leta 1942 dalje, ko sem pri sedmih letih postal ministrant in ga spremljal pri maši," se spominja.

Po revnem otroštvu, ob koncu katerega se je za preživetje preizkusil v fotografiji, se je Elia leta 1954 skupaj z družino preselil v Argentino. Šel je k očetu in starejšemu bratu, ki sta pred nekaj leti odšla tja poskusit srečo. Toda mladeniča je preganjal spomin na solze patra Pija med njunim zadnjim srečanjem pred njegovim odhodom. Čeprav je bilo življenje v Argentini udobnejše, je začutil klic po vrnitvi h koreninam.

Šest mesecev pozneje je spet prečkal Atlantik, tokrat v nasprotni smeri, in se za vedno vrnil v San Giovanni Rotondo. Čeprav je bil še mladoleten, mu je dejavno pomagal italijanski konzul v Buenos Airesu, ki mu je povedal, da je tudi on velik občudovalec kapucinskega brata. Ne le da je olajšal administrativne postopke, da bi se Elia lahko vrnil v domovino, ampak se je diplomat presenetljivo sam lotil prepričevanja njegovih staršev, naj mu dovolijo vrnitev v Italijo.

Elia je svojo družino znova videl šele čez 30 let. V San Giovanni Rotondo se bodo sčasoma vrnili tudi njegovi sorodniki, vključno z njegovim "argentinskim" starejšim bratom, ki je še danes živ in bo čez nekaj dni praznoval 100. rojstni dan.

Po vrnitvi je Elia Stelluto nadaljeval fotografiranje patra Pija v vsakdanjem življenju, kljub težki prvi izkušnji. "Prvič, ko sem poskušal fotografirati patra Pija med obhajanjem svete maše, se je razjezil in prosil, naj pridejo karabinjerji in me aretirajo! Po slavju sem šel k njemu, da bi ga prosil odpuščanja," se spominja Elia, ki ga je zabavala patrova mešanica trdnosti in dobrohotnosti.

Z leti je Eliu kljub delu brez bliskavice in s svečami kot edino razsvetljavo uspelo "prikazati svetnika v vsej njegovi preprostosti". Kljub temačnemu samostanskemu vzdušju iz svetnikovega obraza veje nenavadna svetloba. "To so skrivnostne fotografije … Pater Pij je bil sijoč in tega ne morem razložiti," nam zagotavlja.

Šestinpetdeset let po tem, ko ga je fotografiral pri njegovi zadnji maši, Elia Stelluto še naprej bdi nad izjemnim arhivom, iz katerega je bilo izluščenih teh 10 novih fotografij, ki so na voljo javnosti na spletni strani ilverosanpio.org. Gre za pobudo predsednika fundacije Saint Pio, ki ji predseduje italijanski operni pevec Luciano Lamonarca.

Lamonarca pripisuje rojstvo svojega in ženinega otroka Sebastiana priprošnji patra Pija. Otrok je bil naravno spočet, potem ko so jima zdravniki povedali, da zdravila za njuno neplodnost ni. Lamonarca meni, da je to čudež.

Italijanski tenorist, očaran nad kapucinskim bratom, je uglasbil Pesem svetega Pija, ki je nastala ob njegovi smrti leta 1968. Potuje po svetu, da bi pričeval o tem svetniku, ki ga fascinira in gane.

Luciano Lamonarca poudarja, da kapucinski pater "tudi nas vabi k razmišljanju o našem odnosu do trpljenja".

"Danes skušamo pregnati najmanjši glavobol, najmanjšo nevšečnost. Pater Pij nas namesto tega uči dostojanstveno trpeti, darovati svoje trpljenje Gospodu, kajti vsi trpijo. Zaupamo mu, da bi tako katoličanom kot nekatoličanom pomagal sprejemati trpljenje."

Predstavitev fotografij je potekala v Vatikanu ob 10. obletnici kanonizacije Janeza Pavla II., papeža, čigar življenje je bilo zaznamovano s trpljenjem in ki je imel tesen odnos s patrom Pijem po srečanju z njim v San Giovanni Rotondu leta 1948. Janez Pavel II. je pozneje leta 1999 patra Pija razglasil za blaženega in leta 2002 za svetnika.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Lojze Grčman.