Veličasten trenutek, ko gasilec prinese venec cvetja Božji Materi Mariji

Gasilstvo je lahko zelo vznemirljiv poklic: od reševanja ljudi do gašenja požarov – gasilci nikoli ne vedo, kaj jim bo prinesel delovni dan. Gasilec z najvišjim činom v rimski gasilski brigadi pa ima vsako leto 8. decembra, na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, še prav posebno nalogo.

Kot vodja "prvih gasilcev" v Italiji se mora s težkim vencem v roki povzpeti po več kot 100 klinih dolge lestve na gasilskem vozilu, da na roko Marijinega kipa obesi venec cvetja v čast Božji Materi. Cvetje vedno spremlja sporočilo z geslom: Flammas domamus, donamus Corda ali Gasimo požare, darujemo svoja srca.

Gasilci imajo poseben odnos do kipa, ki stoji na vrhu marmornatega stebra v bližini Španskih stopnic, saj so tudi pri sami postavitvi kipa sodelovali številni člani gasilske brigade. In kot prikazuje spodnji videoposnetek, gasilec najprej varno dostavi venec belega cvetja, nato pa s častnim pozdravom počasti Devico Marijo.

Cvetje na praznik Brezmadežne gasilci tradicionalno dostavijo zjutraj – kar je odličen začetek vsakega praznika. Papež nato pozneje tisti dan obišče in počasti kip, ki stoji na Trgu Mignanelli v Rimu.

Papežev obisk trga ob Španskih stopnicah je tradicija že vse od pontifikata Janeza XXIII., ki je bila začasno prekinjena le v obdobju koronaepidemije.

Glede na to, da je 8. december v Italiji državni praznik, se lahko množice obiskovalcev zberejo tako med polaganjem venca kot med papeževim obiskom in občudujejo veličasten Marijin kip.

Kip stoji na 11,8 metra visokem stebru iz marmorja cipollino. Bronasto Marijino podobo je izdelal Giuseppe Obici. Ob vznožju stebra stojijo štiri ključne svetopisemske osebnosti: kralj David ter preroki Mojzes, Ezekiel in Izaija.

Ne pozabimo: doma morda res nimamo velikanskega kipa Device Marije, kljub temu pa lahko Božjo Mater ob njenih številnih praznikih vedno počastimo tako, da pred katerokoli podobo ali kipec, ki ga imamo, položimo šopek cvetja in izrečemo kratko molitev.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.