Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Češčenje Črne Marije sega v srednji vek, ko so te podobe postale predmet globokega spoštovanja in romanj. Temne barve, ki jih najdemo na teh upodobitvah Marije z Detetom, vzbujajo tako čudenje kot radovednost, posledično pa je nastala nekakšna zmes znanosti, legend in razlag, saj obstaja veliko ugibanj o izvoru njihovega značilnega temnega odtenka.
Razlage za globoko obarvanost teh ikon ali kipov so zelo različne, nekatere so bile ter so še vedno vir številnih razprav. Umetnostni zgodovinarji, arheologi, antropologi in zgodovinarji religije ponujajo razloge, med katerimi so Marijine upodobitve iz temnega lesa, ikone, ki so sčasoma naravno potemnele zaradi staranja ali izpostavljenosti dimu sveč, in celo morebitni poganski vplivi, ki naj bi jih pozneje pokristjanili.
Znanstveno raziskovanje pojava črnih Marijinih podob pa je bilo nekoliko omejeno. Nekateri raziskovalci vzpostavljajo povezave med odpevom iz Visoke pesmi, nigra sum sed formosa ("Črna sem in lepa"). Ta fraza je dejansko zapisana na samem vhodu v samostan Montserrat, kjer hranijo češčeno podobo Črne Marije, imenovano la moreneta.
Naša Gospa iz Čenstohove (Poljska): Kraljica Črnih Marij
Kraj: samostan Jasna gora, Čenstohova, Poljska
Naša Gospa iz Čenstohove (znana tudi kot poljska Črna Marija) ima posebno mesto v srcih milijonov katoličanov po vsem svetu. Legenda pravi, da je ikono naslikal apostol Luka na mizno ploščo iz hiše Svete družine. Pravi izvor ikone in datum njenega nastanka sta med znanstveniki še vedno vprašljiva. Marijino temno polt pripisujejo stoletni izpostavljenosti dimu sveč in dotikom neštetih romarjev.
Devica iz Montserrata (Španija): La Moreneta
Kraj: benediktinska opatija sv. Marije z Montserrata, Katalonija, Španija
La Moreneta, ki jo hranijo v samostanu Montserrat, je priljubljen simbol katalonske istovetnosti. Ta Črna Marija je lesen kip, njena mirna podoba pa privlači romarje, ki jo navdušeni obiskujejo na vrhu gore. Kip naj bi izhajal iz 12. stoletja, njena temna koža pa naj bi bila posledica večstoletne izpostavljenosti sajam neštetih sveč. Romarji z vsega sveta obiščejo njeno svetišče, nato pa se odpravijo naprej po romarski poti sv. Jakoba ali sv. Ignacija – samostan stoji na križišču teh dveh romarskih poti.
Naša Gospa iz Aparecide (Brazilija): Okus vere Južne Amerike
Kraj: bazilika narodnega svetišča Naše Gospe iz Aparecide, Aparecida, Brazilija
Naša Gospa iz Aparecide je zavetnica Brazilije, zato ima posebno mesto v srcih milijonov brazilskih katoličanov. Zgodba o njenem odkritju je prežeta s folkloro, saj so ribiči našli njen kip v vodah reke Paraíba. Te Črne Marije s toplim in materinskim izrazom se vsako leto spominjamo na praznik Naše Gospe iz Aparecide. Bazilika, v kateri hranijo kip, je eno največjih katoliških romarskih središč na svetu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
