Kako si pomagati, ko ves čas premlevamo le o svojih težavah

Res je, pretirano premišljevanje je pristna tegoba duševnega zdravja.

Pogosto slišimo, naj ne "premlevamo preveč" izzivov ali problematičnih položajev. Morda se sprašujete, ali je določena oseba, ki vam je všeč, pravi partner za vas. Ali pa morate v službi oddati pomembno poročilo in vanj neprestano vnašate popravke. Morda pričakujete prvega otroka in vam ponoči ne da spati misel, da še niste pripravljeni na starševstvo.

Takšni položaji so precej pogosti. Prej ali slej moramo sprejeti odločitev ali pa se sprijazniti z novo vlogo, ki nam je dana v življenju.

Druge primere pretiranega premišljevanja je težje premagati in so lahko znamenje globljih težav. Pretirano premišljevanje je lahko znak težav s tesnobo ali depresijo – ali pa lahko privede do teh težav, če se ga ne lotimo na ustrezen način.

Težava je pogostejša, kot se mnogi zavedajo. Obstaja celo podkast z naslovom Stop pretiranemu premlevanju, namenjen "vsem, ki pretirano premišljujejo, želijo pretirano ugajati ljudem in pretirano stremijo k popolnosti". Vodi ga Kristen Odegaard, usposobljena svetovalka.

"Do neke mere vsi preveč premišljujemo in razčlenjujemo," je Odegaardova dejala v nedavni epizodi svojega podkasta, "to pa zato, ker je na svetu toliko informacij".

Vsem priporoča, naj bodo "previdni pri tem, kaj spuščajo v svoje misli. Tako kot imate omejitve glede tega, kdo vstopi v vašo hišo, avto ali pisarno, si lahko sami določite omejitve in meje glede tega, kolikšnemu številu informacij ste izpostavljeni vsak dan".

Odegaardova navaja raziskavo, po kateri je v ZDA povprečna oseba vsak dan izpostavljena 74 gigabajtom informacij. Kot pojasnjuje, morajo biti naši možgani nenehno dejavni in se odločati, kaj storiti s to ogromno količino vhodnih podatkov.

Zato ni čudno, da ima veliko ljudi težave z uporabo teh informacij pri sprejemanju pomembnih (in tudi ne tako pomembnih) odločitev. Njen nasvet je, da se najprej "nekoliko potolažite, saj se s tem v današnjem svetu ukvarja večina ljudi".

Odegaardova v svojem podkastu predlaga preprost, toda učinkovit način za ugotavljanje, ali je vaše premišljevanje produktivno ali pa je postalo pretirano: ugotovite, koliko časa porabite za premišljevanje o določeni zadevi. Če porabite veliko časa za premišljevanje o razmeroma nepomembnem vprašanju, potem morda preveč premlevate.

Drugi način za prepoznavanje pretiranega premišljevanja je, da si ogledate rezultate svojega miselnega procesa: pretirano premlevanje običajno ne prinaša sadov, saj z njim ne pridemo do pravih rešitev za svoje težave.

Obstaja veliko strategij za soočanje s pretiranim premlevanjem. Čeprav vse ne bodo učinkovite za vsakega človeka, vam predstavljamo štiri, ki jih lahko preizkusite in ki vam lahko pomagajo prekiniti krog pretiranega premlevanja.

Namesto da v mislih vedno znova predelujete isto težavo, se poskusite osrediniti na nekaj zunaj sebe. Lahko se sprehodite po ulici in pozdravite sosede. Poskrbite za posodo v pomivalnem koritu ali uredite omaro, ki jo že dolgo želite pospraviti. Obiščite knjigarno in se razglejte po oddelku, kjer običajno nikoli ne brskate.

Posvetite se nečemu, kar bo preusmerilo vaše misli. Imela sem prijatelja duhovnika, ki mu je takrat, ko ga je življenje preveč bremenilo, pomagal ogled dokumentarnih filmov o naravi.

Po zdravem premoru od svoje težave se ji boste morda lahko približali s pozitivnejšimi mislimi ali s svežega zornega kota.

Namesto da se prepustite domišljiji, zapišite konkretne težave ali razmere, ki vas skrbijo, in nato nekaj možnih rešitev. Te rešitve poskusite prenesti na svoj položaj, predstavljajte si pozitivne izide in se osredinite nanje. Ko boste svoje misli zapisali na papir, morda ne boste več čutili potrebe, da bi o njih nenehno premlevali.

Strah je čustvo, ki najbolj spodbuja pretirano premlevanje. Zakaj si namesto skrbi ne bi vzeli nekaj trenutkov, da prepoznate, kaj je v vašem življenju pozitivnega, nato pa cenite in se zahvalite za to, kar vam je bilo dano?

Vsakdo ima v življenju nekaj, za kar je lahko hvaležen. Helen Keller je pri 19 mesecih starosti izgubila vid in sluh, vendar se ni osredinjala na stvari, ki so ji bile odvzete, temveč na darove, ki jih je prejela. "Toliko mi je bilo dano, da nimam časa premišljevati o tem, kaj vse mi je bilo odvzeto," je nekoč dejala.

Če izhajamo iz hvaležnosti, se lažje mirno soočimo s trenutnimi okoliščinami, v prepričanju, da se bodo stvari končale v naše dobro.

Ko se soočate s krizo ali težavami, vedno prosite za pomoč. To je pogosto težko, saj se navadno bojimo deliti svoje težave in skrbi. Če vas skrbi, da bi se zaupali prijateljem ali bližnjim, ali pa se počutite osamljene, obstaja nešteto telefonskih številk, na katere se lahko obrnete za pomoč.

To je še posebej pomembno, kadar se ne morete iztrgati iz kroga pretiranega premlevanja ali kadar se vam zdi, da vam duševno zdravje uhaja izpod nadzora.

V manj dramatičnih okoliščinah se obrnite na prijatelje, družinske člane, sosede, člane cerkvenega občestva ipd., v katerih družbi se dobro počutite. Zelo pogosto imajo težave, s katerimi se soočamo, preproste rešitve, na katere nismo niti pomislili.

Najpomembneje pa je, da se po pomoč lahko obrnemo na Boga. Stara in Nova zaveza sta polni zgodb o ljudeh z na videz velikimi težavami, ki jih je rešila vera v Boga. Sveto pismo je polno besed modrosti in tolažbe, ki naj bi nam pomagale razumeti, da ima Bog za nas svoj načrt.

Papež Benedikt XVI. uči: "Božja beseda vsakega od nas pritegne v pogovor z Gospodom." Iz zgodb o veri, o katerih pripoveduje Sveto pismo, se torej ne zgolj učimo, pač pa nas Bog dejansko nagovarja tudi v naših lastnih okoliščinah, vključno s tistimi, o katerih preveč premišljujemo.

Psalm 23 nam prav posebej zagotavlja, da je Bog dober pastir, ki nas vodi na "zelene pašnike". Resnično nas opominja psalm:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.