Jamska cerkev sv. Mihaela, ki je pogosto spregledana

Med številnimi vrstami cerkva, ki jih je krščanska skupnost gradila skozi stoletja, resnično izstopajo jamske cerkve. Številne izmed njih so zgradile nekatere najzgodnejše krščanske skupnosti, zato razkrivajo dragocen vpogled v to, kako so se prvi kristjani zbirali k bogoslužju in molitvi.

Nedaleč od obale jezera Verano v pokrajini Apulija na jugu Italije leži ena najbolje ohranjenih, obenem pa najmanj znanih jamskih cerkva v Evropi.

Jamska cerkev sv. nadangela Mihaela je bila najverjetneje zgrajena v 5. stoletju: izkopali so jo v eni od apnenčastih votlin na polotoku, ki je del nacionalnega parka Gargano v Apuliji.

Kot pojasnjuje avtor potovalnega bloga Bewitched by Italy, je bila pobožnost do sv. Mihaela v 5. stoletju na tem območju še posebej močna: nadangelu v čast so bila zgrajena številna svetišča.

Po izročilu naj bi se sv. nadangel Mihael spustil z neba in vernikom ukazal, naj uredijo jamsko cerkev. V to majhno jamsko cerkev so stoletja romali Mihaelovi častilci iz vse Evrope, o čemer pričajo znamenja "ex voto", vklesana v tla svetišča.

Na ozki poti, ki vodi do vhoda v jamo, stoji visok kip svetnika, ki spominja na pobožnost domačih vernikov.

Jama je dolga dobrih 50 metrov, visoka okoli sedem metrov in široka največ 15 metrov. Njene stene so pokrite z običajnimi značilnostmi apnenčastih jam, kot so mahovi, stalagmiti in stalaktiti, pa tudi znaki večstoletnega namena jame: freskami, ki prikazujejo verske podobe.

Najboljši čas v letu za obisk te neobičajne cerkve je verjetno mesec maj, ko v Cagnano Varanu obhajajo praznik v spomin na prikazovanje sv. nadangela Mihaela. V času praznovanja se domačini v obrednem romanju, ki ga izvajajo že vrsto let, sprehodijo od Cagnano Varana do jamske cerkve.

Kako do sv. Mihaela? Jama leži ob obali Varanskega jezera, štiri minute vožnje od mesta Cagnano Varano na cesti SS89. Pred cerkvijo je majhno parkirišče z označeno potjo, ki vodi do vhoda v cerkev. Obiskovalci so dobrodošli od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter od 15.30 do 18.30.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.