Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Da bi nekoliko več izvedeli o oglarjenju, smo se v drugi epizodi podkasta Mladost na kmetiji odpravili na domačijo Brinovec v vas Slavina v Dolah pri Litiji, kjer se Tom Brinovec kot predstavnik že četrte generacije ukvarja z oglarjenjem.
V vasi Slavina so tri kmetije in na vsaki od njih kuhajo oglje, tudi na domačiji Brinovec, kjer je ta tradicija dolga približno 100 let.
Začel jo je Tomov praded, nato sta jo nadaljevala dedek Vinko in njegov oče Mirko, 22-letni Tom pa je odločen, da jo bo negoval tudi sam.
"Kmetijstvo ni samo delo oziroma služba, ampak je način življenja, s katerim odraščaš in živiš. Na kmetijo in vse, kar je povezano z njo, si navezan in si težko predstavljaš drugačno življenje. Vedno si želiš, da bi kmetija šla v korak s časom, se modernizirala in se uspešno prilagajala vsem izzivom, ki sledijo," Tom odgovarja na vprašanje, zakaj želi ostati na domači kmetiji.
Podkast Mladost na kmetiji
Pogovoru lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tom je tudi predsednik Društva podeželske mladine Hribci, aktiven gasilec, športnik in birmanski boter.
Kmetija obsega 52 hektarov, od tega kar 42 hektarov predstavlja gozd. Njihova glavna dejavnost je sicer mizarstvo, imajo pa tudi nekaj krav dojilj.
Lahko na kratko opišeš, kako nastane oglje?
Sam proces kuhanja oglja se začne v gozdu, kjer posekamo les in ga spravimo na kopišče. Včasih so se kope kuhale v gozdu, zato ker še ni bilo moderne mehanizacije, da bi les pripeljali iz gozda. Danes, ko imamo prikolice, traktorje in vitle, je to veliko lažje.
Ko je les na kopišču, najprej v krog zložimo drva in začnemo z zlaganjem kope. Kot zanimivost naj povem, da se spodaj položi križ, saj so bili oglarji vraževerni in so verjeli, da bo to prineslo srečo.
Nato drva zložimo v dve nadstropji, v dva štosa, na vrh pa položimo še krajše konce drv, čemur rečemo glava. Ko je kopa zložena, jo je treba odeti z listjem ali smrečjem in črno oglarsko zemljo. Kopa je nato pripravljena na prižig.
Kopo mora vedno prižgati ženska. Iz istega razloga kot pri križu naj bi bolj izgorela. Pri nas jo prižge katera od sester ali pa mama.
Kako velika je povprečna kopa in koliko ton oglja da ena takšna kopa?
Ena povprečna kopa je velika šest ton oziroma je sestavljena iz šestdesetih metrov drv. Deset metrov drv je ena tona oglja.
Kateri les pa je najbolj primeren za pripravo kope?
Najbolj primeren je les trdih listavcev, kot so bukev, hrast, gaber, leska, sadna drevja (češnja, hruška itd.). Na kakovost lesa vplivajo izbira vrste lesa, vlažnost oglja, velikost delcev.
Na domačiji imate oglarsko kočo in kočo, ki je namenjena temu, da obiskovalcem lažje predstavite delo oglarja in oglarjenje na splošno. Obiskujejo vas tako najmlajši iz vrtcev, šol ter odrasli. Kaj je najbolj zanimivo za obiskovalce?
Sprejemamo vse ljudi, ki si želijo kaj več izvedeti o oglarstvu. V koči so razstavljene slike oglarjenja in nekaj zapiskov iz zgodovine. Najbolj zanimivo jim je, ko kopa gori. Včasih jih preseneti, kako velika je ta reč.
Mimo vaše domačije vodi oglarska pot. V maju je organiziran tradicionalni pohod. Ena od postaj, kjer se pohodniki ustavijo, je najbrž tudi na vaši domačiji?
Vsako leto organiziramo oglarski pohod. Zaradi korone se je to malo zamaknilo in smo tri leta imeli pohod v septembru, ampak se zdaj vrača nazaj na stare tire. Ob poti so postavljene kope v različnih fazah, zato vsak, ki pride, vidi, kako stvar poteka od začetka pa do konca.
Menda vsako skupino pogostite z oglarsko malico. Kaj je obvezni del oglarske malice?
Ljudje, ki pridejo k nam, si za malico lahko izberejo oglarski golaž, kuhan v kotlu nad ognjiščem, oglarske kruhke, joto ali narezek iz domačih dobrot. Pri vsem tem nikoli ne manjka domač oglarski kruh, ki je poseben po okusu in barvi, saj je v njem mleto oglje.
Tom, kaj te poleg dela na kmetiji še veseli?
Rad smučam in igram nogomet v športnem društvu Dole.
Zveza slovenske podeželske mladine letos praznuje 30 let. Kateri spomin se ti najprej utrne, ko pomisliš na zvezo?
Izmenjava s podeželsko mladino, ko sem obiskal Finsko. To je bila odlična priložnost za pridobivanje novih znanj in druženje s podobno mislečimi ljudmi. Drugi zelo prijeten dogodek pa so bile 36. državne kmečke igre lansko poletje v Goričah pri Kranju.
Celoten pogovor lahko poslušate tukaj.
