Leta je molila za otroka. Bila je priča kanonizaciji patra Pija, štiri dni pozneje pa ji je Bog dal znamenje

Neka zgodba iz življenja patra Pija pripoveduje o čudežu, ki ga je doživel slepec. Prebivalec italijanskega mesta Lecco je obiskal redovnika in ga resno prosil, naj moli zanj. Pokleknil je in prosil svetega kapucina:

"Če bi se mi lahko povrnil vid vsaj na enem očesu, bi bil neizmerno hvaležen in zadovoljen." Raztreseni možakar je ponavljal isto prošnjo, dokler ga pater Pij ni vprašal: "Ali hočeš, da se ozdravi eno oko?" Moškemu je zagotovil, da bo zanj molil.

Po spominu prič tega srečanja so bile oči tega slepega človeka kot "dva posušena in zgubana graha".

Čez čas se je izkazalo, da je ta človek prejel milost čudeža. Ko se je vrnil v samostan, da bi se zahvalil patru Piju, so bile njegove oči videti normalne. Vid pa se mu je povrnil le na eno oko.

"Ne pozabi, ne postavljaj nobenih omejitev Bogu. Prosi ga za vse, kar potrebuješ. Prosi ga za veliko milost," je dejal pater Pij.

"Zame in za mojega moža je bilo veliko trpljenje čakati na darilo biti mama in oče," pravi Beata Grzyb, Poljakinja, ki v San Giovanniju Rotondu dela kot vodička že več kot 20 let. "Dobesedno agonija v vseh pogledih. Poskušala sva leto in pol, ko so nama zdravniki dokončno povedali, da imava zelo malo možnosti za otroka."

"Udarec in velik šok je bila izjava zdravnika specialista, h kateremu sva šla v severno Italijo. Ko je izvedel, da sva prišla k njemu naravnost iz San Giovannija Rotonda, nama je sarkastično rekel: 'V vajinem primeru tudi čudež patra Pija ne bo pomagal!'" Leta je molila za otroka. Bila je priča kanonizaciji patra Pija, štiri dni pozneje pa ji je Bog dal znamenje.

"Toda nisem se vdala tem izjavam in še naprej molila k patru Piju. Za ta namen sem molila več kot devet let! Pot, ki sem jo morala prehoditi skupaj z možem, medtem ko sem čakala na otroka, zagotovo pozna veliko zakonov, lahko jo primerjamo z Golgoto. Bili so tudi trenutki, ko sva z možem imela občutek (vendar je bil to le občutek), da naju je Bog zapustil ... Klic v molitvi in iskanje odgovorov, ko Bog molči. To je bilo res težko."

"Z možem sva se spraševala: Zakaj midva? Zakaj so drugi zakonci starši, midva pa ne? Zakaj? Oba sva bila nemočna, lahko bi rekli brez upanja. V takšnem položaju sva bila priči kanonizaciji patra Pija 16. junija 2002," se spominja.

"Kljub izrednemu praznovanju v Rimu in v San Giovanniju Rotondu sva bila žalostna, z občutkom neodgovorjene molitve. Toda štiri dni po kanonizaciji sem ugotovila, da bova starša! Izjemno veselje in velika hvaležnost Božji previdnosti, ki naju je uslišala po priprošnji svetega patra Pija."

"Rodil se je sin Frančišek, pozneje pa hči Klara. To je bil velik čudež za naju!" pravi. "Vsakič, ko San Giovanni Rotondo obiščejo zakonci, ki dolgo čakajo na dar otrok, z njimi delim svojo osebno zgodbo. Kot je dejal pater Pij, nikoli ne izgubite upanja: 'Moli in zaupaj, Bog je usmiljen in bo uslišal tvojo molitev.'"

"Tako pač je," sklene Beata. "Bog vedno odgovarja na naše molitve, le odkriti moramo njegove odgovore."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.