Mladi verujejo, le da to kažejo na drugačen način, pravijo študije

So mladi vedno manj verni? Na ta odgovor se ponavadi odgovarja pritrdilno, sploh na podlagi opažanj tistih bolj krščanskih koncev sveta. Zdi pa se, da se v tradicionalno bolj ateističnih državah pojavlja ravno nasproten trend.

To opaža tudi podjetje za analizo javnega mnenja Ipsos v svoji novi raziskavi o položaju religij na svetu leta 2023. Raziskava ni namenjena izgradnji popolne slike o religijah, temveč predstavljanju trendov na podlagi analize nekaterih držav, ki jih imajo analitiki za ključne za to temo.

Študija je primerjala versko pripadnost različnih generacij: baby boomerjev (rojeni od konca druge svetovne vojne do začetka 60. let), generacije X (rojeni v 60. in 70. letih), milenijcev (rojeni v 80. in 90. letih) in generacije Z (rojeni med letoma 1995 in 2010), pri tem pa je analizirala ne zgolj veroizpoved, temveč tudi verske prakse in pomen vere za življenje ljudi.

Raziskava opaža, da so nove generacije v bolj ateističnih državah bolj verne od prejšnjih. V državah z visokim odstotkom ateistov, kot sta Nemčija in Švedska, se tako število tistih, ki pravijo, da verujejo v Boga, v generaciji Z povečuje.

Zaznava tudi trend, ki so ga izpostavile že druge študije, da medtem ko hegemonične religije vernike izgubljajo, manjšinske religije eksponentno rastejo. K povečanju verske raznolikosti verjetno prispeva več kulturnih izmenjav in večja avtonomije posameznikov. Značilen primer je recimo Brazilija, kjer se število katoliškega prebivalstva manjša, število drugih krščanskih veroizpovedi pa veča.

Raziskava opaža še en pomemben trend: zmanjšuje se število tradicionalnih vernikov, torej tistih, ki izpovedujejo svojo vero samo zato, ker je to vera njihovih staršev ali pa skupnosti, po drugi strani pa narašča število spreobrnjencev, torej tistih, ki so smisel življenja v Bogu našli sami.

To je hkrati dobra in slaba novica. Boga, ki nas ljubi, ne zanimajo naši dokumenti, ampak naše srce in naš način življenja.

Ti trendi so pomembno vodilo tako za novo evangelizacijo kot tudi za vzgojo mladih, ki že odraščajo v krščanskih družinah. Dobro je ohranjati in gojiti verske tradicije in vrednote, saj se vera prenaša tudi prek njih, toda hkrati morajo mladi odkriti vero prek osebnega srečanja, prenovljene verske izkušnje, ki je drugačna za vsakogar.

Lahko organiziramo masovne verske dogodke, kot je svetovni dan mladih, vendar so srečanja, ki potekajo v srcu vsakega mladostnika, tista, ki najbolj štejejo.

Zato morata oznanjevanje in vzgoja vere pustiti prostor svobodi in individualni izkušnji vsakega posameznika, ki se je spreobrnil ali ki svojo vero v Boga odkriva prek družinskih tradicij.

Raznolikost karizem in načinov doživljanja Boga sta največji prispevek novih skupnosti in gibanj k sodobni zgodovini Cerkve, saj posameznikom omogoča, da najdejo način, ki najbolj pomaga njihovim srcem pri spreobrnitvi, ne da bi pri tem opustili enotnost katoliške Cerkve.

Vrnimo se k vprašanju: So mladi vedno manj verni? Nedvomno so manj vezani na verska izročila svojih staršev, toda to, kar se dogaja v srcu vsakega posameznika, ostaja skrivnost, ki je poznana naši svobodi in vsevednosti Boga. Mnogi, ki so se v preteklosti imeli za verne, morda to v resnici niso bili. Zdi se, da so danes mladi bolj iskreni do samih sebe glede vprašanja vere, kar je lahko velika pridobitev, ko gre za dejansko iskanje tistega, po čemer hrepeni naše srce.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.