Prijateljstvo po rojstvu otroka: drugačno, vendar še vedno potrebno

"Ne bom te klicala, da te ne zbudim." "Sporoči mi, ko boš imela več časa." "Mislim, da je bolje, če me ti pokličeš." Po rojstvu prvega otroka sem prejemala takšna sporočila. Danes lahko vidim, da so bili to znaki razpada mojih tedanjih prijateljskih odnosov. Imate tudi ve takšne izkušnje?

Trenutek, ko prijateljica postane mati, je velika preizkušnja za prijateljstvo, še posebej če je drugi strani izkušnja materinstva tuja. Na žalost se pogosto zgodi, da se doslej močne vezi začnejo rahljati, dokler dokončno ne izginejo.

Prvi trenutki z novorojenčkom so nenavadna, zelo lepa in hkrati težka izkušnja. Mamica se uči materinstva in to ni enostavno: vse je novo, spremljajo jo utrujenost, bolečina in zmeda. Za mnoge matere je porod povezan s fizičnim in čustvenim trpljenjem.

To zagotovo ni čas, da bi mlado mamico vabili na "babje žure", pa tudi ne, da bi jo pustili popolnoma pri miru, saj navsezadnje le potrebuje podporo in spremstvo. Zato je dobro subtilno razločiti, kaj prijateljica v tistih trenutkih potrebuje.

Biti ob strani s spodbudno besedo ali pa v molitvi je že ena vrste podpore. Včasih je podpora lahko bolj konkretna: četrt ure sprehajanja otroka, da se lahko prijateljica v miru stušira. Morda skok v trgovino po nov nedrček za dojenje ali pa kos najljubše torte, o kateri mamica trenutno sploh nima časa sanjati.

Spomnim se, kako sem se kmalu po rojstvu prvega otroka morala odpraviti z njim v dekanovo pisarno. Univerza je bila na drugi strani mesta, tako da je bilo to najino prvo pravo potovanje. Verjetno mi ni treba omenjati, koliko časa in priprav nama je vzelo! S prijateljico sem se dogovorila, da sva se med njenim odmorom dobili na oddelku. Prinesla mi je malico: "Verjetno nisi imela časa jesti, kajne?" Seveda nisem!

Čeprav je rojstvo otroka čas, ki popolnoma prevzame žensko, ob vse tem ne smemo pozabiti na prijateljstvo. Treba je narediti nekaj prostora za prijateljico in njeno življenje, da je ne preplavimo samo z otroškimi temami. Hočeš nočeš se tega naveliča vsak.

Nekoč sem naredila napako, ko sem se odzvala na prijateljičin klic in ji pol ure govorila o pripravah na porod, nakupovanju oblačil za dojenčka in urejanju sobe. Nisem je utegnila vprašati, kako je. Nekaj tednov pozneje se je izkazalo, da je bila njena mati tistega dne hospitalizirana. Bila sem zelo jezna nase, da je ob takšnem trenutku nisem spremljala.

Včasih se moramo po rojstvu otroka znova znajti v naših prijateljstvih. Ravno takšni trenutki postavijo odnos na preizkušnjo trajnosti in resničnosti. Potrebna sta čas in potrpljenje, vendar je mogoče.

Če opravimo ta "test", imamo priložnost, da okrepimo naše odnose in izkusimo čudovite trenutke. Ohranimo torej bližino, kolikor je le mogoče v danem trenutku. Kdo ve, morda bo nekega dne materinstvo skupna tema in naše prijateljstvo bo spet stopilo na nove poti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.