Kako živeti, da se bodo tudi nam dogajali čudeži?

Verjetno ste že kdaj molili za čudež. Morda za ozdravljenje, za to, da bi družina spet zaživela skupaj, da bi se otrok spreobrnil. Upamo lahko, da bo nemi spet spregovoril, da bo invalid spet hodil in da se bo voda spremenila v vino.

Vera lahko začne temeljiti na posledicah, na sadovih, in ne na razlogih oziroma na edinem razlogu, ki nas dela kristjane. Ko beremo Sveto pismo, ni mogoče, da bi bili čudeži razlog za vero v Kristusa Jezusa. Če dobro analiziramo, so trije modri že častili malega Jezusa, še preden je spregovoril svoje prve besede; Marija je že vedela, da je bil največji čudež že spočet v njenem telesu; in Jožef je bil v svoji družini priča delovanju Svetega Duha.

Nič ni narobe, če si želimo čudežev, nekaj pa je narobe, če jih iščemo in čakamo, kot da bi bili razlog, da verujemo. Zakaj to ni dober znak?

Čisto možno je, da čudežev, ki se nam dogajajo vsak dan, sploh ne opazimo, ker imamo fiksne ideje o čudežih kot izjemnih, ogromnih in ekskluzivnih dogodkih. Tako dojemanje povzroči, da se zapremo vsakodnevnemu izjemnemu, čudežu, ki se zgodi tik pred nami, a ga ne prepoznamo, ker nam oči zamegli skepticizem.

Drugi razlog pa je ta, da Bogu nikoli ni bilo in mu nikoli ne bo treba dokazati, da je Bog – ne poskušajte se z njim "pogajati", da boste verjeli le, če se kaj takega zgodi. Bog je Bog. To je nespremenljiva in brezčasna resnica.

Možnost, da se bodo v vašem življenju dogajali čudeži oziroma da jih boste opazili, boste povečali ob tem spoznanju: Da se v vašem življenju zgodi čudež, Bog potrebuje vaše sodelovanje.

Če na kratko analiziramo čudeže, ki se pojavljajo v evangelijih, opazimo, da je bilo sodelovanje človeka ključnega pomena, začenši z Marijo, ki je pristala z "zgodi se mi po tvoji volji" (prim. Lk 1,26-38). Na poroki v Kani, ko je Jezus storil prvi čudež, je bila potrebna voda, da jo je spremenil v vino. Slepca in hromega je Kristus vprašal, ali je njuna volja, da bi bila ozdravljena, in v obeh primerih sta ta moža pritrdila.

V 6. poglavju Janezovega evangelija beremo o pomnožitvi kruha in rib. Ta čudež je morda tisti, ki najočitneje govori o tem, da moramo prispevati svoj mali delež, da se zgodi nekaj velikega: za pomnožitev je bilo nujno, da je nekdo prinesel malo kruha in rib. In ravno to malo Bog želi od vsakega izmed nas, da lahko stori velike stvari.

Zato ne čakajte in predajte vso svojo nemoč Tistemu, ki vam bo dal smer in pot, po kateri morate hoditi. Dajte mu tisto malo, kar imate. Če boste izrekli svoj da, dali dovoljenje, da Bog ukrepa, boste kmalu začeli opažati čudeže.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie.