Pričevanje čilske pevke, ki je skoraj izgubila življenje: “Oprijela sem se Njega”

"Zbudila sem se nema, negibna, moje telo se ni odzivalo, bila sem zmedena, izgubljena, vedela sem, da se dogaja nekaj resnega. Tedaj sem se morala odločiti, ali bom šla po poti obupa in umrla ali pa sem bom oklenila vere, Boga in upanja, da bom spet videla svojo hčer, svojo družino," se spominja čilska katoliška pevka Marcela Gael leto po tem, ko je bila na robu smrti.

Vse se je začelo s standardnim medicinskim posegom, ki je zaradi malomarnosti privedel do sepse.

"Čutila sem se kot vrtincu, močnem potresu. Na urgenco sem prišla nezavestna, imela sem srčni zastoj, ki je trajal pet minut, nakar so me stabilizirali in začeli izvajati potrebne postopke za čiščenje in odstranitev vsega, kar je bilo okuženega," pravi.

"Tedaj se je pojavilo prvo znamenje, da je Bog z menoj. Moja življenjska napoved je bila namreč skoraj nična, ko je zdravnik ugotovil, da je izginilo vse, kar je bilo potrebno odstraniti ... in je možu povedal, da je čutil prisotnost neke višje sile," nadaljuje.

"Božjo veličino odkrijemo v najbolj skrajnih trenutkih. Oprijela sem se Njega, upanja. Zbudila sem se in nisem vedela, kaj se dogaja. Toda ko sem naredila ta korak vere, sem začutila, da se je v tistem trenutku vse začelo spreminjati," pravi Marcela.

"Vsak dan sem se soočala z novim šokom, a sem se hkrati zahvaljevala Gospodu in se zaupala v Njegove roke. Tako so minevali dnevi, nekateri težji kot drugi, a vedela sem, da je veliko ljudi združenih v molitvi zame in to sem čutila," dodaja.

"Glas in petje sta bila moj pobeg, čutila sem, da mi je Bog dal ta talent, da ga dam svetu, in to mi je dajalo upanje. Ko sem se torej zbudila in ugotovila, da ne morem govoriti, da imam ohromljene glasilke, ko so mi rekli, da mogoče ne bom več mogla peti, je bil to nov udarec in nova preizkušnja vere," se spominja. Pomislila je: "Če mi je že rešil življenje, se lahko zgodi tudi ta čudež." Tako se je znova zaupala Gospodu.

Nedavno je Marcela Gael svoje sledilce na družabnih omrežjih presenetila s pesmijo Mati moja.

"Jasno je, da moj glas ni enak, moj register se je spremenil, vendar se še odkrivam, hvaležna sem, da imam glas, in v tem procesu se je vrnil navdih, ki je sad vsega, kar sem preživela. Ta pesem je posvečena Mariji, ki me je ves čas spremljala," pravi. "'Mati moja' so bile prve besede, na katere sem pomislila, ko sem zagledala njeno podobo v ambulanti. Na ta način sem lahko izrazila svojo bolečino in tesnobo."

"Marija je bila takrat velika priprošnjica. Nekega dne mi je neka gospa poslala blagoslovljeno vodo iz lurškega svetišča. Pred vsakim posegom (bilo jih je 25) so dali malo te blagoslovljene vode name in na moje srce (...) bila je zelo prisotna pri tem procesu. Tudi moja hčerka Laurita je molila in prosila Marijo zame," dodaja.

"Tako kot je bila Marija moja spremljevalka, mati in prijateljica, sem vsako jutro pred začetkom novega dne v mislih držala Gospodovo roko in čutila, da hodim z Njim ter nabiram moči, da premagam še en dan," pripoveduje Marcela.

Na podlagi te preizkušnje je nastala tudi nova pesem, Pridi k meni, ki govori o upanju in tem, da lahko Jezusa sprejmemo, tako kot je to storil Jeruzalem, in mu pustimo, da vstopi v naša srca, nas ozdravi in preobrazi.

Te dni je Marcela vesela vsakega novega dosežka, predvsem pa blagoslova, da je spet lahko s svojo družino.

"Svoje pričevanje želim deliti z vsem svetom. Odkrivam, da imam poleg svojega glasu za petje tudi glas za oznanjanje Božjega čudeža ljudem, ki trpijo, ki so bolni in sami, brez upanja, ter prinašati Božjo ljubezen vsem, ki trpijo," pravi.

In dodaja: "Počutim se kot najljubša hči, Bog me je vrnil v življenje in mi dal novo priložnost. Čutim, da ima moje življenje namen, in zato je moje sporočilo drugim to, da verjamem Vate, Gospod."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.