Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
"Vse imava rada," pravita Leo in Ruth Zanger, par iz ameriške zvezne države Illinois. Imata 12 otrok, 55 vnukov, 68 pravnukov in 6 prapravnukov.
Letos bosta zakonca praznovala 67. obletnico poroke. Najstarejša hči Linda ima zdaj 66 let, najmlajši sin Joe pa 38. Ko se je rodil, je imel že 10 nečakinj in nečakov.
20 kilogramov šunke, 10 puranov in 50 štruc kruha
Družina je zelo povezana, živijo blizu in se pogosto videvajo. Za vsako božično ali velikonočno srečanje morajo najeti veliko dvorano in nakupiti vsaj 20 kilogramov šunke, 10 puranov, 50 hlebcev kruha, in 50 litrov pijače. Organizacija je pri tem izredno učinkovita.
"Ko se zberemo, nas je veliko. Veliko otrok, veliko odraslih, vendar se imamo vedno lepo," pravi ena od njunih hčera, Donna Zanger-Lane, neuradna kronistka družine.
Vnuki počasi odraščajo in si ustvarjajo svoje družine. "Ne vemo, kako velik bo Zangerjev klan. Morda se bo naše mesto nazadnje preimenovalo v 'Zanger-ville'," se šali Leo. "Pričakujeva, da nas bo še več, vsakega otroka sprejmeva na svet, kot da bi bil prvi," dodaja ponosni prapradedek. Hvaležna sta za vsakega družinskega člana.
"Pošiljal jih je dobri Bog"
Ruth pravi, da si ni predstavljala, da se bo njuna družina tako povečala. "Pošiljal jih je dobri Bog," pravi. "Skoraj vsaka panoga v okolici ima enega Zangerja," z nasmehom dodaja Leo.
O tem, ali pričakujeta, da se bo družina še povečala, Ruth pravi: "Vedno je prostor še za kakšnega družinskega člana."
Eden od njunih sinov, Daniel, pravi, da so starši njega in njegove sorojence vedno učili o pomenu družine in družinskih vrednotah.
"Veliko časa preživimo skupaj. Vem, da se veliko družin, ki so za pol naše, uspe zbrati le enkrat ali dvakrat na leto," pravi vnuk Austin. "Nikoli nam ni dolgčas," poudarja.
Družinska srečanja so Zangerjevim zelo pomembna. "Ko se srečamo, je vedno veliko smeha. Res nas je veliko! Veliko ljudi, veliko otrok, ampak gre prav za to. Lepo se imamo," pravi Donna Zanger-Lane.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
