Pilot z roko in pol: “Vedel sem, česa sem sposoben”

Življenje Američana Erica Gaffneyja je navdihujoča zgodba o moči, vztrajnosti in trdem delu v iskanju želenega cilja. 34-letnemu pilotu manjka polovica desne roke, a je izjemno odločen in iznajdljiv.

Eric prihaja iz ameriške zvezne države Oklahoma, zdaj pa z družino – ženo Natalie, šestletno hčerko in štiriletnim sinom – živi v Teksasu.

Pilot trdi, da smo ljudje, ko pridemo na ta svet, pripravljeni na soočenje z življenjskimi izzivi, in da imamo vsi nekaj, kar nas odlikuje in dela edinstvene.

Ob rojstvu je njegove starše skrbelo, kako se bo znašel v življenju. Dejstvo, da se je rodil brez dlani in prstov na desni roki je bil zanj vsekakor izziv, še posebej v otroštvu. Toda telesne razlike in hibe ne smejo postati ovira, trdi pilot. "Že od malih nog sem jima zagotavljal, da bom ne glede na vse našel način, da naredim, kar hočem," poudarja Eric.

Kot otrok je bil zelo iznajdljiv in odločen. Spominja se, da je imel težave pri zavezovanju čevljev, sploh pri napenjanju vezalk skozi luknje. Starši so mu celo kupili posebne vezalke, ki naj bi jih bilo lažje zavezati. Vendar ni odnehal, odločil se je, da se "ta prave" veščine nauči tudi sam. "Na tem sem delal z mamo doma. Potem so me starši poslali v šolo z zavezanimi vezalkami. Med odmorom sem si odvezal čevlje in vadil zavezovanje, dokler se nisem naučil," pravi.

Danes je podobno. Če ima Eric nalogo, ki jo mora opraviti, trdo dela, dokler je ne opravi.

Ericov oče je letalski mehanik in prav po njem je 34-letnik podedoval strast do letalstva. Ko se je odločal za študij, je razmišljal o tem, da si želi postati pilot, toda ideja o pilotiranju z eno roko se mu je zdela nemogoča. Zato se je vpisal na študij medicine.

Toda že po letu dni je čutil, da študij, ki si ga je izbral, ni pravi zanj. Odločil se je, da stopi v stik z glavnim inštruktorjem letenja na Univerzi v Oklahomi. "Dave me je posadil na letalo, nato pa mi razkazal letalno stezo. Povedal mi je, da uresničitev mojih sanj ne bo lahka, vendar ne nemogoča," spominja Eric.

Mladenič je v resnici hitro dokazal, da je biti pilot njegovo poslanstvo. "Vedel sem, česa sem sposoben," pravi.

Med pandemijo je Eric napisal knjigo za otroke Airick leti visoko, v kateri uči malčke o empatiji in razumevanju vrstnikov, ki "niso kot vsi".

"Vsi imamo cilje, ki jih moramo premagati, ne glede na to, ali imamo ude ali ne. Upam, da bo sporočilo spodbudilo druge, da sledijo svojim sanjam in nikoli ne obupajo. Meja je nebo!" je o knjigi dejal 34-letnik.

Odziv otrok na knjigo je bil odličen, predvsem med tistimi, ki so se z likom lahko poistovetili. "Nasmeh na njihovih obrazih, ko vidijo, da imajo pred seboj tak lik, kot so oni, je nekaj neverjetnega," poudarja Eric.

Trdi, da stiske in težave niso ovira, ampak darilo in vir moči. Njegova najljubša beseda je "hvaležnost". Ceni svojo družino in prijatelje ter se jim zahvaljuje za njihovo brezpogojno podporo.

"Starši me nikoli niso obravnavali drugače. Kot otrok sem z očetom igral bejzbol. Na začetku je bilo ujeti žogo in izvesti met pravi izziv. Toda oče me je naučil dobro loviti žogo in uspelo mi je! Zato drugim predlagam, naj nikoli ne obupajo, saj nas trdo delo in predanost lahko pripeljeta do želenega cilja," pravi Eric.

"Sam sebi reci, da nekaj zmoreš in da boš našel pot. Cilj prilagodi okoliščinam in nikoli ne dovoli, da ti nekdo reče, da česa ne zmoreš," dodaja.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.