3 pogovori, s katerimi boste otroke zaščitili pred zlorabami

Priznam, o tem je grozno razmišljati, toda našim otrokom v današnjem svetu varnost nikakor ni zagotovljena. Čeprav si prizadevamo in delamo vse, da bi bili varni, vedno obstaja tveganje, da bodo naleteli na ljudi s slabimi nameni.

Celo nekaj, kar se zdi nadvse zabavno in nedolžno, kot je recimo zunajšolska dejavnost ali igra s sosedovimi otroki, lahko predstavlja potencialno nevarnost.

Ne vemo, ali imajo drugi odrasli plenilske namene, ali pa celo, da so bili otroci žrtve zlorabe in lahko to, kar so doživeli, prenesejo na druge otroke. Malo znano dejstvo je, da se približno tretjina vseh spolnih zlorab otrok zgodi med osebami, mlajšimi od 18 let, in to lahko vključuje tudi majhne otroke.

Nisem izvedenka, sem pa mama, ki ji je veliko do tega, da bi bili moji otroci varni, in o tej temi sem na spletu prebrala že ogromno vsebin. Predstavljam vam tri stvari, ki jih pogosto povem svojim otrokom, da bi jih čim bolje zavarovala in zaščitila pred zlorabo.

To pogosto ponavljam in z veseljem slišim, kako moji otroci svojim prijateljem pravijo: "Pred mamico in očkom nimam skrivnosti!"

Povem jim: "Da, seveda si lahko pripravimo presenečenja. Toda pri presenečenju človeku skrivnost sčasoma razkriješ. Skrivnosti pa pri nas nimamo. Očku in meni lahko vedno poveste karkoli, ne glede na vse." Pogovarjamo se tudi o sorodnem konceptu "zahrbtnih ljudi", torej oseb, ki so na zunaj videti prijazne, v svoji notranjosti pa za otroke niso varne.

To recimo pomeni "osebe, ki prosijo, naj otrok stori nekaj, kar se mu ne zdi prav, ali … ga poskušajo pripraviti do tega, da bi prekršil kakšno izmed družinskih varnostnih pravil, ali pa ga kakorkoli prevarajo". Pogost primer so odrasle osebe, ki jih otroci ne poznajo, pa malčke prosijo za pomoč.

Svoje otroke vedno znova opomnim: "Če ti nekdo reče, da moraš nekaj skrivati pred nama, to takoj povej meni in očku."

Celo tako preprosta stvar, kot je žgečkanje ali objemanje, je prepovedana, če druga oseba tega ne želi. V zvezi s tem vedno govorim o konceptu "varnega dotika", ki vključuje naslednje:

Otroku razložite, da ni prav, če: mu nekdo pokaže svoje spolovilo, nekdo leži na njem ali ga poljublja, se nekdo dotakne njegovega spolovila, se nekdo pred njim dotika svojega spolovila, kdo od njega zahteva, naj se dotakne njegovega spolovila, ga nekdo prosi, naj se sleče ali ga želi golega fotografirati ali posneti, mu nekdo kaže videoposnetke ali fotografije golih ljudi.

Starejše otroke, ki že imajo dostop do interneta, lahko usmerite na ustrezne spletne strani, ki govorijo o varnosti na svetovnem spletu.

Zlorabe uspevajo v prikrivanju. Poskrbite za to, da bo vaš otrok vedel: ima vaše dovoljenje, da nemudoma in glasno razkrije tovrstno ravnanje.

Sama grem celo tako daleč, da svojim otrokom povem, naj po mili volji tolčejo, brcajo in kričijo, če jim kdo poskuša storiti kaj takega. Po mojem mnenju je to dejanje samoobrambe in ena od redkih okoliščin, v katerih je nasilje povsem upravičeno.

In seveda jim ne pozabim povedati, da jih bova z očetom vedno podprla in jim stala ob strani, če se bodo branili pred nevarnimi dotiki in zahrbtnimi ljudmi.

To so tri vrste pogovorov, ki jih s svojimi otroki redno ponavljam. Tema ni zabavna in močno si želim, da mi tega ne bi bilo treba početi. Toda preprečiti je vedno bolje kot pozneje zdraviti.

Žal so v današnjem svetu nevarne okoliščine strahovito pogoste. Statistični podatki kažejo, da je vsaka peta deklica in vsak dvajseti deček žrtev spolne zlorabe mladoletnih, in to so samo primeri, ki jih prijavijo pristojnim organom. Svoje otroke želim zaščititi po najboljših močeh in zdi se mi, da so ti pogovori pri tem resnično pomembni.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.