Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Antropolog Albert Mehrabian je opazil, da v procesu medosebne komunikacije le sedem odstotkov informacij posredujemo z besedami. Zvok glasu je odgovoren za 38 odstotkov sporočila, preostalih 55 odstotkov pa sporočamo neverbalno.
Čeprav se s tem specifičnim razmerjem ne strinjajo vsi strokovnjaki s področja komunikacije, ostaja dejstvo, da ima govorica telesa zelo pomembno vlogo. To še posebej velja, ko gre za prepoznavanje laži, pri kateri besede po definiciji ne odražajo resnice.
Niz vedenj, ne ena sama gesta
Že na začetku je treba zelo jasno poudariti, da posameznim potezam ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Skrčene roke strokovnjaki razlagajo kot zaprto držo, vendar ni vedno tako. Nekdo lahko zavzame to pozo, ker ga preprosto zebe.
Kontekst je zato temeljnega pomena za branje govorice telesa. Najprej morate ugotoviti vzrok vedenja in ugotoviti, ali ni naključno. Pomembno se je tudi zavedati, da štejejo le nizi vedenj in ne zgolj posamezne geste. S tema dvema preprostima praviloma bomo zmanjšali možnost napake pri interpretaciji vedenja drugih ljudi.
Podrobnosti
Po definiciji je lažnivec nekdo, ki se trudi biti verodostojen in bo naredil vse, da nas prepriča, da govori resnico. Toda tisto, kar večino ljudi izda, če le opazimo, so nehoteni gibi in vedenja, ki jih običajno ne moremo nadzorovati.
Znak laganja je lahko že sprememba dihanja. Napetost v zgornjem delu prsnega koša je pogosto simptom tesnobe in živčnosti. Lažnivca lahko zato izda nenaden močan izdih. Lažnivec lahko spremeni barvo kože. Ljudje s svetlo poltjo lahko občutijo pordelost in druge madeže na koži. Pri ljudeh s temnejšo kožo lahko koža postane pepelnata ali bleda.
Laž pogosto spremlja tudi čezmerno znojenje.
Sprememba drže telesa
Poleg fizioloških procesov lažnivce radi izdajo nenavadni telesni gibi in položaji. Praviloma se spremeni njihova drža: telo postane napeto, ramena se nagnejo naprej, izogibajo se očem sogovornika.
Da imamo opravka z osebo, ki laže, lahko dokazuje tudi skomigovanje z rameni (ko nekdo odgovarja na vprašanja), nagibanje naprej in nazaj, nenehno presedanje, nenaravni gibi glave. Pomembna je tudi postavitev stopal. Če se sogovornik pozibava, prestopa ali pa nagiba proti izhodu, to lahko pomeni, da mu je pogovor neprijeten.
Obrambni mehanizmi
Obstajajo določeni znaki laganja, ki si jih je lažje zapomniti in prepoznati. Obrambna gesta, ki lahko nakazuje laž, je lahko dotikanje ovratnika srajce, ali pa zrahljana kravata, ker je lažnivcu vroče.
Sumljive kretnje so tudi glasno požiranje sline, grizenje prstov in nohtov, pokrivanje ust in drugih občutljivih delov telesa, prekrižanje rok, znaki srbenja, praskanje, skrivanje dlani ali rok, stiskanje pesti.
Prav tako je pomembno, da ste pozorni na to, ali nekdo ohranja skladnost med svojo govorico telesa in tem, kar govori. Telo se lahko zoperstavi laži in zgodi se, da nekdo, ki nečemu pritrjuje, nehote odkima z glavo.
Ob vseh teh znakih nikoli ne smemo pozabimo na načeli, omenjeni na začetku. Veliko znakov je lahko tudi posledica sramu, krivde, zadrege, ali pa imajo povsem drug izvor, zato lahko ob nepremišljenem preučevanju hitro podležemo napačnim predstavam.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.