Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Ko slišim odlomek iz knjige Razodetja: "Vem za tvoja dela, za tvoj trud in za tvojo stanovitnost … Vendar imam zoper tebe to, da si opustil svojo prvotno ljubezen," (Raz 2, 2-4), pomislim, kako pogosto v naše zakone in družinsko življenje vdirata naglica in zasedenost.
Veliko stvari počnemo za osebe, ki jih imamo radi, in to je dobro. Kljub temu pa nas to lahko precej izčrpa in pogosto izpred oči izgubimo tisto, kar je zares pomembno – ljubezen.
Ko nagovarjam zaročence in poročene pare, jih pogosto spomnim, da morajo biti ves čas zakonskega življenja v ustreznem razmerju navzoče naslednje tri sestavine: čustva, razum in volja.
- Čustveni vidik: Z zakoncem se poročimo, ker se skupaj dobro počutiva. Ceniva družbo, navzočnost in naklonjenost drug drugega; že zaradi obstoja drugega nam srca žarijo od ljubezni in ob tem vzklikamo: "Kako lepo je biti tukaj!"
- Poleg tega sva z razumom ocenila, ali je najino razmerje smiselno, in skupaj ugotovila, da je. Ugotovila sva, da se strinjava glede tega, kaj je za vsakega izmed naju najpomembnejše; da spoštujeva stvari, ki si jih ne deliva, vendar so pomembne za drugega; da je smiselno deliti življenjski projekt v ljubezni; da se nama ni treba spreminjati; da skupno življenje v vsakem od naju prebudi veliko dobrih stvari.
- In nazadnje, svobodno (z lastno voljo) smo izbrali tako osebo kot vrsto odnosa, v katerem želimo živeti svojo ljubezen: "Izberem tebe in s teboj želim živeti v zakonski ljubezni, ki je večna, zvesta in rodovitna."
V dobrem in slabem
V našem odnosu bo veliko trenutkov, ko se bomo počutili zelo dobro. Ob takšnih dneh ne potrebujemo nikogar, ki bi nas spomnil, zakaj smo se poročili: uživamo v svojem zakonu in ga srečno doživljamo.
Prišli pa bodo tudi trenutki utrujenosti ali nesoglasij, ko se lahko med vama pojavi določena razdalja. To se lahko zgodi tudi brez resnih prepirov ali nesoglasij.
Med vzroki so lahko:
- naše vsakdanje dejavnosti pritegnejo vso našo pozornost;
- stvari počnemo z najboljšimi nameni, da bi poskrbeli za svojo družino in jo razveselili, vendar se zatopimo v nekaj posebnega, kar nas odvrne od vsakdanjih opravil, in tega ne delimo z drugimi;
- ne da bi se zavedali, naredimo nekaj korakov v različne smeri.
Ko se to zgodi, bomo morda občutili žalost, jezo, ali pa se bodo naša čustva ohladila.
Občutki nas nagovarjajo: predstavljajo vodilo, kaj se dogaja v našem življenju. Dobro je, da se ustavimo in poskušamo razvozlati, kaj nam sporočajo: morda pravijo: "... opustila sta ljubezen, ki sta jo imela na začetku."
Če se to zgodi, naj vas ne zgrabi panika
Nobene potrebe ni, da vas zgrabi panika! Vendarle pa moramo to upoštevati in sprejeti ukrepe, da bo ljubezen, ki je bila navzoča na začetku, v našem srcu znova zagorela, znebiti se moramo vsega, kar nas je oddaljilo, priliti olje na ogenj ljubezni in obnoviti navado, da drug drugemu izkazujeva naklonjenost.
Kot je zapisal papež Frančišek: "V nobenem primeru se ne smemo zadovoljiti z nazadovanjem, s komaj znosno povprečnostjo." (Radost ljubezni, št. 232)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
