Tkanina, ki je bila sprva rezervirana za kralje, zdaj pa jo nosimo vsi

Žamet je bil zaradi svoje mehkobe in posebnega sijaja vedno povezan z luksuzom, ob njegovih začetkih pa so ga nosili le najbogatejši, predvsem člani kraljevih družin in plemiči. Vsi poznamo pregovor Pamet je boljša kot žamet, ki za izraz bogastvo uporablja kar izraz žamet.

Čeprav Slovenci uporabljamo izraz žamet tako za gladek žamet kot tudi za rebrastega, pa tuji jeziki poznajo dva različna izraza, npr. v angleščini velvet pomeni gladek žamet in corduroy rebrasti žamet. Slovenščina pozna za žamet tudi izraz baržun.

V obeh primerih gre za tkanje iz dveh različnih vrst niti, pri čemer vrhnje nitke porežejo, da dobimo zelo drobno kosmaten oz. ščetkast material. Žamet je lahko iz svile (ta je najbolj razkošen, mehak in svetleč), lahko iz bombaža ali iz sintetičnih vlaken.

Zaradi svoje nežne strukture ima gladek žamet izjemne lastnosti, kot so poseben sijaj (ta ni ne mat ne povsem svetleč) in mehkoba, gre pa tudi za izjemno tih material, ki je primeren za uporabo na koncertnih in gledaliških odrih.

Rebrasti žamet pa je naknadno obdelan tako, da se prvotni ravnini blaga vtke vzporedne proge (v angleščini beseda cord pomeni vrv), med katerimi so tanki kanalčki. Debelina prog je lahko od zelo drobnih do nekaj milimetrov debelih. Rebrasti žamet je izredno odporen, topel in vzdržljiv ter zelo popularen tudi v tekstilni industriji za izdelavo suknjičev, hlač in nekaterih drugih oblačil.

Gladek žamet izvira iz 8. stoletja in prvi začetki so povezani z Vzhodom, natančneje Bagdadom. V tistem času so največ gladkega žameta pridelali v Kairu v Egiptu, od tam pa so ga s trgovskimi ladjami pripeljali v Benetke. Trgovski potniki so nato gladek žamet prepeljali s kočijami v različne kraljevske prestolnice Evrope.

Lastna proizvodnja gladkega žameta se je v Evropi začela v Italiji, a šele stoletja pozneje. Brez izjeme je bil ta sijoč, mehak in nadvse razkošen material rezerviran za pripadnike višjih slojev ter za uporabo v Cerkvi, npr. v liturgiji (mašni plašči, štole, pregrinjala za oltarje itd.).

Mnogi med nami se zagotovo spominjamo rebrastega žameta kot materiala, ki smo ga nosili v našem otroštvu. Iz njega so nam mame in babice sešile hlače z naramnicami ali z elastiko v pasu, ki so bile tople in trpežne za zimo.

Prav v letošnji sezoni ima žamet – pri tem imam v mislih tako gladkega kot rebrastega – prav posebno mesto v modi. Je namreč izredno moden, v rebrastem žametu tako lahko letošnjo zimo tako ženske kot moški najdemo različne modele in barve hlač, pa suknjičev in tudi dvodelnih oblek ter kostimov.

Pa ne samo to. Ženske si lahko omislimo tudi žametno obleko ali kombinezon. Rebrast žamet ima pridih vsakodnevnega, zato lahko kose iz tega materiala nosimo za vsak dan, za službo in prosti čas.

Nasprotno pa ima gladek žamet bolj poseben in eleganten pridih, zaradi česar je primeren tudi za večerne in svečane priložnosti. Prav v tem času, ko se morda že oziramo za kakšnim svečanim oblačilom za prihajajoče praznične priložnosti, lahko razmislimo tudi o gladkem žametu.

Če k suknjiču ali hlačam iz gladkega žameta dodamo svileno bluzo, obleki pa čevlje s petami, bomo primerne prav za vsako še tako "nobel" priložnost.