Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Grobnica svetega Dominika v Baziliki sv. Dominika v italijanski Bologni je nagrobni spomenik s posmrtnimi ostanki sv. Dominika Guzmana, ustanovitelja reda pridigarjev. Skoraj 500 let je trajalo, da so grobnico dokončali, ustvarjali pa so jo nekateri najboljši kiparji v zgodovini italijanske umetnosti, od Nicola Pisana do Michelangela.
Sveti Dominik se je rodil v Caleruegi (razmeroma majhnem mestecu uro južno od Burgosa) konec 12. stoletja, umrl pa je v Bologni leta 1221 v takratnem samostanu cerkve Sv. Nikolaja v vinogradih (San Nicolò delle Vigne). Cerkev so kmalu razširili in jo poimenovali po španskem svetniku: postala je Bazilika sv. Dominika.
Sveti Dominik je bil najprej pokopan za oltarjem cerkve. Njegove posmrtne ostanke so desetletje pozneje premestili in jih shranili v preprostem marmornatem sarkofagu na tleh cerkve. Cerkev je kmalu postala priljubljen romarski kraj. Toda večina romarjev ni mogla priti do grobnice svetega Dominika: skoraj ves čas je bila skrita zaradi velikega števila ljudi, ki so stali pred njo ter dan in noč molili. V baziliki so potrebovali večji spomenik, ki bi bil viden od daleč.
Dominikanci so v ta namen najeli znamenitega kiparja Nicolo Pisana. Pisano velja za zadnjega gotskega kiparja in pionirja renesanse. Zasnoval je novo grobnico in na čelni strani sarkofaga izklesal več figur. Toda kmalu je moral zapustiti Bologno, saj so ga poklicali v Sieno, da bi izdelal prižnico za stolno cerkev, saj je že zaslovel po svojem delu v krstilnici v Pisi. Eden od njegovih pomočnikov, Lapo Di Ricevuto, je prvi del spomenika dokončal okoli leta 1265.
Leta 1411 so grobnico prestavili na sredino cerkve. Skupina kiparjev pod vodstvom Niccolòja Da Barija je na ploščati vrh sarkofaga dodala krono. To delo je Da Bariju prineslo tako velik ugled, da ga danes imenujejo Niccolò Dell'Arca, kar je neposredno povezano z grobnico svetega Dominika, imenovano Arca di san Domenico. Med kiparji, ki jih je vodil Dell'Arca, je bil tudi mladi Michelangelo, ki je spomeniku dodal podobi svetega Petronija in svetega Procola.
Kapelo je leta 1597 obnovil znani arhitekt Floriano Ambrosini, saj so bratje dominikanci menili, da potrebujejo boljšo kapelo, v kateri bi hranili posmrtne ostanke svojega ustanovitelja in sprejemali številne romarje, ki so hodili po dominikanskem Caminu, da bi prišli do Dominikovega groba. Freska na kupoli apside prenovljene kapele, Slava svetega Dominika, je delo klasicističnega mojstra Guida Renija.
Tudi danes je bazilika še vedno zadnja postaja dominikanskega Camina, ki se začne v svetnikovem rojstnem kraju Caleruega na severu Španije.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
