Otroci in zasloni: “Naj se starši ne bojijo tega, da je otroku dolgčas”

Današnji svet je preplavljen z zasloni. Pred dnevi so na RTV Slovenija poročali, da povprečen Slovenec uporablja zaslone dobri dve uri dnevno zgolj za spletna omrežja. Otroci in mladostniki pa druženju z vrstniki prek zaslonov namenijo tudi šest ur ali skoraj tretjino svojega življenja.

Zasloni so za odrasle brez dvoma lahko koristen pripomoček, medtem ko so za razvoj otroških možganov škodljivi.

Anja Radšel, pediatrinja v Zdravstvenem domu Medvode, je povedala, da je slikanje z magnetno resonanco glave pri majhnih otrocih, ki so bili preveč izpostavljeni zaslonom, pokazalo strukturne spremembe na možganih, predvsem na področju govorno-jezikovnega razvoja.

In prav na področju komunikacije in socializacije pediatri pri otrocih opažajo vse več težav. Otroci se ne znajo igrati, igrače primejo in hitro odvržejo, redko vzpostavijo očesni stik, pa še to le takrat, ko kaj hočejo. Če jim kaj ni po volji, začnejo kričati.

Pri otrocih prihaja do motenj pozornosti, odstopanj v govorno-jezikovnem razvoju, celo do razvojno-nevroloških težav, s pretirano rabo digitalnih tehnologij pa sta povezana tudi čezmerna teža in poslabšanje vida.

Nevrolog Zvezdan Pirtošek je poudaril: "To so leta, ko moram izgrajevati svoj odnos do realnega sveta. Ni dovolj, da zaslutim hlad ali mraz ledene kocke ledenika, ki ga vidim na iPadu. Ne, jaz potrebujem izkušnjo hoje po zamrznjenem snegu, izkušnjo občutka, kako je mrzel sneg v moji roki."

Pediater Denis Baš je povedal, da mora otrok iti na tla, da se mora igrati, se več gibati v prostoru in v naravi. Nekaj normalnega pa je tudi, da se tu in tam tudi kaj udari.

"Po podatkih ene od raziskav je v Sloveniji približno 10 odstotkov otrok, pri katerih so prisotni znaki zasvojenosti z video igrami. In približno 8 odstotkov otrok, pri katerih so prisotni znaki problematične uporabe družbenih omrežij," je povedala Špela Selak iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kar je zaskrbljujoče, predvsem zato, ker še "nikoli v zgodovini do sedaj nisi mogel svoje odvisnosti potešiti takoj in praktično s klikom, 24 ur, 7 dni na teden," je dodal Pirtošek.

Posebej za predšolske otroke velja, da bi morali vse, kar gledajo prek zaslonov, gledati skupaj s starši ali odraslimi, da mu ti lahko razložijo, kaj gleda. Tako lahko odrasli tudi kritično presodijo, kaj otrok gleda, in to prenesejo tudi na otroka.

"Večina otrok išče pozornost, očesni in telesni kontakt s starši, nek občutek varnosti, da se starš ukvarja z njim," je povedal Denis Baš.

Stroka starše opominja, da popolnih staršev ni, je pa pomembno, da ne obupamo in da smo ob otrocih.

Anja Radšel je opogumila: "Naj se starši ne bojijo tega, da je otroku dolgčas, da nima ves čas interakcije z nečim, da nima ves čas okrog sebe kopice dražljajev, ki skrbijo, da se njegovi možgani krasno razvijajo."

Poudarila je še, da če se hočemo v enem odnosu počutiti res dobro, se moramo čutiti, videti s celoto, ne samo prek sporočil in prek spleta. To je še posebej pomembno za vse najstnike, ki ogromno časa, skoraj tretjino svojega življenja, preživijo na družbenih omrežjih, kjer si dopisujejo s prijatelji. Otroci še bolj kot odrasli potrebujejo pristno izkušnjo.