Pet idej, kako otroku pomagati pri premagovanju ljubosumja

Dobro je vedeti, da ljubosumje, ki se izraža po otrokovem obnašanju kot jeza ali žalost, kaže na resnični primanjkljaj pri otroku. "Otrok, ki bi bili po naravi ljubosumni, ni. So le otroci, ki v določenih trenutkih iz določenih razlogov zahtevajo več pozornosti kot drugi. Ljubosumje se pri otroku pojavi šele, ko starši začnejo primerjati. Prepričana sem, da se otrok rodi z altruistično naravo!" pojasnjuje Isabelle Pailleau, klinična psihologinja in družinska terapevtka.

V nadaljevanju nam podaja nekaj izhodišč v pomoč pri premagovanju ljubosumja pri otrocih.

Pomembno je, da poudarjamo tisto, kar deluje dobro, priložnosti, da otrok lahko počne to ali ono. Najbolje je vzpostaviti dnevni družinski ritual izražanja hvaležnosti, na primer pri večerni molitvi.

"Da se zahvalimo Bogu, če smo verni, za vse dobro, ki se je v dnevu zgodilo. To otroku pomaga ozavestiti, koliko pozitivnih stvari je doživel," pravi Isabelle Pailleau.

"Bolj ko otroka učimo zaznati to, kar ima in kakšne priložnosti ima, bolj bo razvijal umetnost opazovanja, izrazi ljubosumja pa bodo upadali. Vendar pozor: če se starši nenehno primerjajo s sosedi, bo tudi otrok počel enako. Otroka sicer vedno lahko podučujemo, a treba se je zavedati, da bo najprej opazil vedenje svojih staršev."

Če je otrok na primer ljubosumen, ker gre sošolec na počitnice na drugi konec sveta, mu odgovorimo, da je to zelo dobro in smo veseli za sošolca in njegovo družino. "Bistveno je, da otroka naučimo, da se začne veseliti za druge. In ne da se primerja, kar vzbuja zavist in vse skupaj nikamor ne vodi."

Strokovnjakinja iz lastnih izkušenj preživljanja vsakoletnih počitnic na enem in istem kraju priporoča, da otroku razložimo, da ima vendarle veliko srečo, da lahko počitnice preživlja s svojimi bližnjimi, saj morajo nekateri otroci vse počitnice ostati doma.

"Gre predvsem za to, da poudarjamo to, kar doprinesemo samo svojemu otroku in ne komu drugemu. Naj bo med prijatelji ali sorojenci, starši se pogosto nagibajo k enakosti, da bi postopali z vsemi enako. A v resnici to ni pravično. Zelo pomembno je zaznati otrokove potrebe, ali je izpolnjen. Kajti če se ozira naokrog in izraža ljubosumje, nam sporoča, da mu nekaj manjka, da ima občutek, da smo ga za nekaj prikrajšali," pravi Isabelle Pailleau.

Vprašati otroka, kaj bi rad pozneje počel, kam bi rad nekega dne odpotoval na počitnice in zakaj ravno tja … to v njem krepi smisel lastnega življenja. Tako bo sprejemal vse, kar se dogaja okrog njega, ne da bi imel pri tem občutek, da imajo drugi več kot on.

Izražanje ljubosumja lahko kaže otrokovo potrebo po več pozornosti, po kakovostnejšem preživljanju časa samo z njim. Če to storimo, bo čutil, da je v teh trenutkih v središču pozornosti, čutil se bo brezpogojno ljubljenega in edinstvenega.

Opravljanje gospodinjskih opravil, na primer priprava mize za obrok ali skupno čiščenje stanovanja, v otroku krepi odgovornost in samostojnost. Otrok, ki je vključen v družinsko življenje, bo zaznal, da tudi sam nekaj doprinese svetu, zavedal se bo svojih talentov in moči nad lastnim življenjem. Občutek ljubosumja se razblini sam po sebi.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.