Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Z Gore skušnjav je čudovit razgled na Judejsko puščavo. Po izročilu je to gora, na kateri je Jezusa med 40-dnevnim postom skušal hudič. Zdi se, kot da grški pravoslavni samostan Jezusovih skušnjav, vgrajen v skalo, visi v zraku.
Sinoptični evangeliji (Mt 4,1-11; Lk 4,1-13; Mk 1,12-13) poročajo, da je Jezusa v puščavo vodil Sveti Duh. Tam ga je po 40 dneh in 40 nočeh posta skušal hudič. Hudič ga je trikrat izzval in ga skušal, da bi spremenil kamen v kruh, se vrgel z gore in sprejel "vsa kraljestva sveta" v zameno za svojo zvestobo. Besedilo se glasi:
Gora skušnjav, visoka skoraj 300 metrov, je znana tudi pod imenom Gora Karantanija, v arabščini pa Jabal al-Qarantal. Ime izhaja iz latinske besede quarantena — "40" — kot število dni, ko se je Jezus postil. V jamah Gore skušnjav so že od začetkov krščanstva živeli menihi in puščavniki, poleg nje pa obstaja še ena Gora skušnjav, oddaljena približno 5.000 kilometrov, ki naj bi bila prav tako mikavna: hrib Tibidabo nad Barcelono.
Hrib Tibidabo
S hriba Tibidabo se razprostira pogled na Barcelono. S 512 metri višine je najvišji hrib v pogorju Serra de Collserola, 200 metrov višji od izvirne Gore skušnjav, z njega pa se odpira čudovit razgled na mesto in okoliško obalo. Na vrhu hriba stoji cerkev Presvetega srca Jezusovega.
Ime hriba Tibidabo izhaja iz zgoraj navedenih vrstic Svetega pisma v Vulgati: et ait ei tibi dabo potestatem hanc universam et gloriam illorum quia mihi tradita sunt et cui volo do illa; tebi bom dal, tibi dabo.
Izvor imena barcelonskega hriba Tibidabo je nekoliko negotov, vendar se zdi, da izvira iz istega obdobja, ko so drugi kraji na tem območju dobili svetopisemska imena, kot sta Vall d'Hebron in Mont Carmel. Priljubljena razlaga je, da je v 17. stoletju hrib obiskal kralj (ali plemič), ki ga je pretresel razgled (na mesto, okoliške vasi, pristanišče in morje), kar ga je spomnilo na zgoraj omenjeni evangeljski odlomek. Tibi dabo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
