Kako vojno v Ukrajini doživljajo slovenske misijonarke

Misijonsko središče Slovenije je organiziralo Zoom srečanje in pogovor s tremi sestrami in misijonarkami, ki živijo v Ukrajini. Sestra Jožica Sterle deluje v Zakrpatju, ki se nahaja ob ukrajinski meji s Slovaško, ob začetku vojne pa sta se ji pridružili še sestri Marta Meško in Barbara Peterlin, ki sta sicer do vojne delovali v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Sestra Marta je povedala, da se sedaj, po odhodu iz Kijeva, vsak dan slišijo z znanci, ki so ostali tam. Kot pripovedujejo, so v Kijevu vsak dan bombardiranja, nastaja veliko škode.

Povedala je, da jo je prvi dan vojne zjutraj zbudilo močno pokanje in svetloba. Najprej ni vedela, da se je začela vojna, zdaj pa je to za prebivalce Kijeva vsakdanje stanje.

Sestra Marta je povedala nekaj zgodb njenih znancev, ki so ostali v ogroženih mestih. Povedala je zgodbo dekleta, ki je uspela zbežati iz Irpina in se trenutno nahaja v Kijevu, kjer živi in se skriva v prostorih podzemne železnice. Druga gospa, ki ima sina s posebnimi potrebami, se je morala skupaj z njim hitro preseliti v kletno dvorano župnišča, kjer se sedaj skriva nekaj posameznikov.

Sestra Barbara pripoveduje, da se je v Ukrajini že nekaj mesecev govorilo, da se bliža vojna, vendar so vsi upali, da do tega ne bo prišlo. Sestre so v tem času več molile in po mestu polagale svetinjo Brezmadežne Marije in jo prosile, naj ga varuje.

Na dan, ko se je začela vojna, so morale sprejeti težko odločitev: naj ostanejo v Kijevu in pomagajo tamkajšnjim ljudem ali odidejo in pomagajo na drugačne načine?

Sestre so se pridružile sestri Jožici, ki kot misijonarka deluje v Zakrpatiju. Sedaj pomagajo bolnikom, jih oskrbujejo s prvo pomočjo, bolnike vozijo k zdravnikom, večino dni preživijo ob bolnikih, poslušajo njihove zgodbe. Ponoči dežurajo pri Jezusu, vsaka moli dve uri na noč, prosi za mir in moli psalme. Telefoni, kot pravijo, zvonijo ves dan, treba je iti iskat ljudi na postaje, dnevi pa se med seboj zelo razlikujejo.

Tako sestre pomagajo pomoči potrebnim v Ukrajini:

Sestra Marta pripoveduje, da gre za genocid nad ukrajinskim narodom in nadaljevanje politike iz zgodovine, ko so Ukrajinci množično umirali. Ukrajinski narod pa, kot pravi sestra, drži skupaj, ljudje vejo, da morajo zdržati in morajo biti eno. Vejo, da ne gre za vojno, ampak uničevanje njihovega naroda.

Sestra Barbara je povedala: "Lahko se samo čudimo temu, kaj vse delate v Sloveniji, koliko ljudi je angažiranih in koliko ljudi moli. Hvaležna sem za vse tiste, ki vam ni težko moliti in nas podpirate."

Glede materialne ali denarne pomoči so sestre dejale, da je zanje najlažje, če darujemo prek Karitas ali Misijonskega središča Slovenije, v materialnih darovih ali v obliki denarne pomoči. Na ta način same najhitreje pridejo do sredstev, s katerimi lahko hitro pomagajo tistim, ki najbolj potrebujejo njihovo pomoč.