Ali lahko rešimo in ohranimo vsak partnerski odnos?

Jeza. Kričanje. Bolečina. Žalost. V vsakem odnosu kdaj pride do prepira. Če pa to eskalira v vsakodnevno kritiziranje, vpitje, žaljenje, se lahko kaj hitro zgodi, da se par znajde pred ločitvijo – zakonsko ali pa čustveno. Ljudje, ki imajo hladne, odtujene odnose, ali pa so ločeni, se pogosto sprašujejo, ali bi lahko odnos, v katerem so, izboljšali, popravili, znova oživeli.

Na vprašanje, ali bi lahko vsak odnos ohranili oz. rešili, nam je odgovorila psihoterapevtka v družinskem svetovalno-terapevtskem centru Anima Audiva Amina Mehanović.

Če sta oba partnerja pripravljena delati na odnosu, če je njuna vizija: "Midva ostaneva skupaj, želiva delati na odnosu, se povezati," potem se da narediti ogromno. Seveda pa morata biti v tej želji soglasna oba.

Pri tem so lahko v veliko pomoč različne kartice za partnersko rast, s pomočjo katerih se partnerji znova spoznajo, lahko se odločita za kakšno aktivnost, ki ju spet poveže. V veliko pomoč pa nam je lahko tudi zakonska terapija, kjer s pomočjo strokovnjaka poiščemo globlje izvore naše stiske.

"Največkrat, ko delam s pari, je zanimivo videti, da sta oba ranjena na istih nivojih, da se drug ob drugem počutita neslišana, necenjena, neljubljena," pove Amina Mehanović.

Prizadenejo nas vzorci, ki jih največkrat prenesemo iz primarne družine. Ko je v stiski ali se počuti ogroženega, nekdo napada, nekdo pa se zapre, preneha komunicirati, ignorira.

"Ob svetovanjih, obogatenih s terapevtskimi tehnikami, se s pari najprej naučimo povezovalne komunikacije."

To so različni vzorci, ki smo jih prinesli iz primarne družine. Ljudje na prvo žogo ne vidijo, kaj je za tem. Nekdo, ki je bil kot otrok zapuščen, ima močno potrebo, da se umakne, ko nekaj ni v redu, ker mu je varno biti sam. In ko gre skozi vrata, ker tega ne zmore, lahko to drugi doživlja, kot da ga zapušča.

"Žal mi je, da v šoli, v vrtcu ni učenja komunikacije in reguliranja čustev na način, ki je povezovalen v odnosih. Morali bi se učiti komunicirati o čustvih, poslušati drug drugega, da bi videli, kaj je v podzavesti, kaj nas vodi. Zadaj so zataknjena čustva, ko se počutimo neljubljeni, neslišani, nesprejeti, prestrašeni, nemočni, krivi in podobno. Boleča in težka čustva."

Globoko hrepenenje vsakogar je počutiti se sprejetega, ljubljenega, spoštovanega in povezanega v odnosih.

Mnogi tega ne znajo izraziti, ker se v svoji primarni družini tega niso naučili in še nimajo teh kapacitet – nekdo kriči, ponižuje, zmerja, loputa z vrati, se opija ali drogira. Nekdo svojo nemoč in strah maši s prenažiranjem ali stradanjem, nekdo se samopoškoduje.

"Vse to je velik klic na pomoč, da so globoko v človeku hude stiske. Če te simptome opazite tudi pri svojih otrocih ali mladostnikih, takoj poiščite strokovno pomoč," opozarja Amina Mehanović.

Ko se oba partnerja naučita izražati svoja čustva, ko spremenita pogovor iz "Ti nisi naredil tega, ti si to in to naredil narobe", v "Jaz se počutim žalosten/razočaran/spregledan ...", ko se zavedata svojih ran in jih začneta celiti, potem se lahko zelo hitro opazi napredek v komunikaciji. Iz nezavednih odzivov začnemo zavesten, zrel odnos, ki se lahko izboljšuje in nadgrajuje.