Manj znane, vendar občudovanja vredne vloge kraljice Elizabete II.

Shakespeare je nekoč zapisal: "Nemirno počiva glava, ki nosi krono," in to nedvomno kdaj občuti tudi britanska kraljica Elizabeta II. Pa ne le zato, ker njena dejanska krona tehta krepak kilogram: poleg tega, da je britanska monarhinja in posvetna poglavarka Anglikanske cerkve v Veliki Britaniji, opravlja tudi številne druge vloge – vse zelo na očeh javnosti.

Elizabeta II. v letošnjem letu obhaja platinasti jubilej svoje vladavine, zato se bomo tokrat ozrli na njenih 70 let na čelu Združenega kraljestva in Skupnosti narodov (Commonwealth) ter si ogledali žensko, ki se skriva pod vsemi dragulji in okrasjem, predvsem njene številne druge "klobuke", ki jih je nosila v obdobju svoje izjemne vladavine.

Kraljica je imela iskreno rada svojega očeta, kralja Jurija VI., in dan, ko je postala kraljica, je bil gotovo eden najbolj žalostnih v njenem mladem življenju. Poleg tega, da je izgubila ljubljenega očeta, je verjetno občutila tudi težko breme, ker je morala prevzeti odgovorno vlogo monarhinje, obenem pa je bila tudi mlada žena in mati.

Trden odnos med očetom in hčerko je Elizabeto II. spremljal ves čas njene vladavine. Znano je, da obdobje med božičem in obletnico očetove smrti – kralj Jurij VI. je umrl 6. februarja 1952 na svojem posestvu v Sandringhamu – vedno preživlja na kraju, polnem lepih spominov, ki jih je doživela s svojo družino.

Ko je bila še princesa, je Elizabeta pri 18 letih pomagala v vojnih prizadevanjih, tako da se je pridružila vojaški pomožni teritorialni službi (ATS). Tam se je izšolala za mehaničarko in je lahko dejavno sodelovala pri pomoči domovini, ki ji je pozneje zavladala. Svoje mehaničarske sposobnosti je uporabljala vse življenje in je vedno slovela po tem, da hitro ugotovi mehanske težave.

Britanska kraljica je na vojaškem položaju tudi napredovala: po prvi službi pred mnogimi desetletji je danes vrhovna polkovnica 16 različnih polkov britanske vojske – in to vlogo jemlje zelo resno. Seveda jo tudi pri veličastnih 95 letih še vedno lahko vidimo za avtomobilskim krmilom.

Mlada Elizabeta je kot princesa prvič spregovorila prek radijskih valov leta 1940, da bi malce spodbudila britanske otroke, ki so morali med t. i. bliskovito vojno, zračnimi napadi nemških sil na Veliko Britanijo, zapustiti svoje domove. Na radiu so posneli njeno sporočilo in ga predvajali v oddaji Otroška urica:

"Na tisoče v tej državi vas je moralo zapustiti svoje domove ter se ločiti od svojih očetov in mater. S sestro Margareto Rose sočustvujeva z vami, saj iz lastnih izkušenj veva, kaj pomeni biti daleč stran od ljudi, ki jih imamo najraje. Vsem, ki zdaj živite v novem okolju, pošiljava sporočilo iskrenega sočutja in se obenem zahvaljujeva prijaznim ljudem po vsej državi, ki so vas sprejeli v svoje domove."

Elizabeta II. je v vseh letih svoje vladavine pogosto nagovarjala ljudi prek radijskih valov: znani so njeni božični nagovori, pa tudi občasna krajša sporočila, s katerimi je ponudila podporo britanski javnosti v obdobjih preizkušenj.

Morda res ni prava džokejka, je pa navdušena jahalka, strastno spremlja konjske dirke in je dejavno vključena v nastope svojih konj na vseh večjih konjskih dirkah. Njena strast do štirinožnih prijateljev pomeni, da se tudi pri svojih 90 letih še vedno kdaj zavihti v konjsko sedlo. Za kraljico je neobičajno, da kljub svojemu položaju noče nositi zaščitne čelade, temveč si okoli glave vedno zaveže le ruto. Trener konj Ian Balding je kraljico povprašal o njeni nevarni razvadi in dobil pojasnilo iz prve roke: "Nikoli nisem nosila čelade – in vam ni treba ves čas skrbeti za pričesko."

Na srečo Njeno veličanstvo jaha počasi, vendarle pa je to ena redkih priložnosti, ko ravna nekoliko nepremišljeno.

Kraljica slovi tudi po tem, da svojo vlogo uporablja za posredovanje resnih sporočil. Enega takšnih je posredovala tedanjemu princu Abdulahu iz Savdske Arabije ob njegovem obisku na kraljičinem posestvu Balmoral na Škotskem.

V času, ko ženskam v tem bližnjevzhodnem kraljestvu ni bilo dovoljeno sesti za krmilo avtomobila, se je Elizabeta II. odločila, da bo prestolonasledniku pokazala, kaj dame zmorejo – tudi tiste, ki nosijo krono. Princa je povabila na ogled posestva in ko je sedel na prednji sedež v Land Roverju, je bil povsem osupel, ko se je poleg njega v vozilo vkrcala monarhinja z vrsto vojaških činov, vzela v roke krmilo in ga odpeljala na izjemno živahno vožnjo po posestvu. Princa je s tem na smrt prestrašila, kot je pozneje pripovedoval britanski veleposlanik v Savdski Arabiji, sir Sherard Cowper-Coles, ki mu je kraljica zaupala podrobnosti o tem nepozabnem izletu.

Ena najbolj neverjetnih kraljičinih vlog je bila, ko je nastopila ob Jamesu Bondu v šaljivem oglasnem videu za olimpijske igre v Londonu leta 2012.

Britanska monarhinja je presenetila svet, ko se je pojavila na velikem platnu na olimpijskem stadionu. Še bolj neobičajno pa je bilo, da je imela Elizabeta ključno vlogo pri svojem nastopu in je zanj celo prispevala svoje predloge.

Malo verjetna vloga za nekoga, ki najraje obleče karirasto škotsko krilo in volnen pulover: kljub temu ne moremo zanikati, da je Elizabeta II. krasila že na tisoče naslovnic modnih revij in navdihovala oblikovalce po vsem svetu – predvsem ko je bila še mlajša.

Morda pa si naziv "narekovalke modnih smernic" zasluži prav s sposobnostjo, da je vedno ostala zvesta svojemu slogu – znameniti črni torbici in čevljem, rokavicam in oblačilom v živahnih barvah –, vedno dopolnjenim z ustreznim klobučkom.

Družinsko življenje za britansko kraljico ni bilo vedno preprosto – pogosto je bila deležna številnih kritik zaradi načina, kako se je v preteklosti soočala z določenimi dogodki. Ena stvar, ki jo je ves čas resnično cenila, pa je bila vloga žene svojemu ljubljenemu soprogu princu Filipu.

Elizabeta se je v očarljivega princa zaljubila, ko se je z njim drugič srečala na pomorski akademiji, v rosni starosti 13 let. Tisti trenutek se je zaljubljena princesa odločila, da bo sledila svojemu srcu in poskusila prepričati starše, da bo ta malo verjetna zveza uspešna. In je bila.

Paru so se v njunem 73-letnem zakonu rodili štirje otroci in pokojni vojvoda edinburški je kraljici ves čas njene vladavine nudil močno oporo – sama ga je imenovala "moja skala".

Globoka ljubezen do čednega princa je bila očitna v njenem zadnjem božičnem nagovoru, v katerem je britanskemu narodu odprla svoje srce in spregovorila o veliki izgubi, ki jo je utrpela po njegovi smrti lansko leto.

Zdaj, ko je kraljica Elizabeta pri občudovanja vrednih 95 letih vstopila v leto platinastega jubileja svoje vladavine, bo morda delno že prevzela vlogo upokojenke, gotovo pa nas bo s svojo odločnostjo in občutkom dolžnosti do britanskega prestola še naprej presenečala.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.