Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Izmed mnogih moških pevskih zasedb izstopajo zaradi izpiljenega večglasnega petja. Med njimi kar poka od dobrega vzdušja. Razlog najbrž tiči tudi v tem, da se Kvatropirci radi družijo tudi zasebno. Vsako leto organizirajo skupni timbilding v Dalmaciji in dopustujejo z družinami. Basist Matej Kocen nas je spustil v eminentno moško družbo.
Kvatropirce sestavljajo baritonist Jure Jaklič, basist Matej Kocen, tenorista Samo Kališnik in Tomaž Krt. Prihajajo iz Kamnika, Mengša, Vrhpolja in Ljubljane.
Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da se od njih skupine poslavlja baritonist Jure, zato so razpisali avdicijo za novega člana.
Takoj ko ste se pojavili na sceni, je bilo jasno, da ste kakovostni. Čudoviti glasovi, suvereni v večglasju, samozavestni, a k sreči ne ošabni, temveč pristni in prijetni … Kaj pa vi menite, zakaj ste izmed množice zasedb tako "zažgali"?
Osebno pri Kvatropircih prepevam tri leta. Fantje so začeli iz čistega veselja. Spoznali so se pri mešanem pevskem zboru Odmev iz Kamnika in so začeli sami prepevati štiriglasno. Uvideli so, da jim to ustreza. Čez čas so se začele ponudbe za prepevanje na rojstnih dnevih. Preskok se je zgodil ob priredbi skladbe Moja, ki nas je poslal med širšo publiko.
Zadnje čase res videvamo več moških sestavov. Da smo tako priljubljeni, je splet naključja; smo preprosti fantje, ki smo se glasovno ter osebnostno dobro povezali.
Vi niste prepevali pri tem zboru. Kako so vas fantje našli?
V letu 2018 so razpisali avdicijo za basista. Nekdanji basist za skupino ni imel več časa zaradi povečanja družine in službe.
Je bil preizkus hud?
Na avdiciji je bilo pravzaprav zelo fino. Takoj se je pokazalo, da osebnostno pašemo skupaj. Avdicija naj bi trajala eno uro, skupaj pa smo bili kar dve.
Ste klapa tudi sicer?
Prejšnje leto smo bili vsi štirje z družinami na Korčuli. Dva tedna pa smo (samo fantje) preživeli tudi na timbildingu na otoku Krku.
Nam lahko na kratko značajsko opišete člane Kvatropircev?
Tomaž je na odru izredno energičen. Samo rad pretehta zadeve in je v glasbenem smislu zelo natančen. Jure je zelo ekstrovertiran, družaben. Jaz pa sem bolj mirne narave, se pa na odru pokaže tudi moja druga plat.
S katerimi hobiji se ukvarjate?
Rad imam naravo, pred časom sem bil na dopustu v Bohinju, kjer sem užival v snegu. Vsi štirje pa imamo radi morje in vsi malce športamo. Glasba pa nas vse skupaj napolnjuje z energijo.
Imate tudi druge poklice, službe?
Samo in jaz sva polno zaposlena, Tomaž in Jure pa opravljata občasna priložnostna dela.
Imate že vsi svoje družine?
Trije imamo vsak po enega sina, Samo pa ima dekle, a še nima otrok.
Vas družine kaj pogrešajo, ker ste veliko na nastopih?
Seveda nas pogrešajo, predvsem v času turneje in med poletjem, ko pojemo na porokah in drugih zasebnih druženjih.
Kako se jim oddolžite?
Oddolžimo se jim s pozornostmi in darili. Drugače pa vedo, kako poteka glasbeno življenje in nas v tem podpirajo ter razumejo. Ko smo skupaj, kakovostno preživljamo čas. Je pa tudi res, da v zadnjem času nastopamo manj in smo lahko več drug z drugim.
Velik bum ste dosegli s skladbo po imenu Pesem z Manco Špik, s katero ste nastopili na festivalu Melodije morja in sonca. Skladba je popularna že kar nekaj let, zato razjasnimo: kdo je ta skrivnostna oseba, o kateri pojete? (Nihče ne ve, od kod je sem med nas prišla … op. n.)
Skladba opeva pesem, ne ženske.
Hja, ženske si pri romantičnih pesmih premnogokrat predstavljamo, da govorijo o nasprotnem spolu …
No, nič ni narobe, če si skladbo interpretiramo in razlagamo po svoje.
Glede na to da Kvatropirci zvenite tehnično dovršeno, me zanima, ali lahko med samim nastopom (sploh nekih romantičnih skladb) date prostor tudi vašemu spominu na koga, na kak dogodek, čustva?
Ko imamo nov komad, se primarno osredotočimo na besedilo, intonacijo, harmonije, da te lepo stojijo. Po dvajseti, petdeseti ponovitvi vse to pride v male možgane, ne da bi razmišljali. Včasih se nas skladba dotakne in se na koga spomnimo. Ko pesmi dodamo emocije, skladbo popeljejo višje.
Se vaše drage med sabo pogovarjajo, kateri je namenjena določena skladba?
(smeh) Samo je napisal pesem, ki jo je posvetil svojemu dekletu. Jaz imam na primer solistični del v skladbi Deklica. Če je moje dekle med publiko, malce sumi, da pojem njej. Vsak ima komad, ki ga lahko posveti svoji dragi.
Veliko duetov ste naredili z ženskimi vokalistkami – z Manco Špik, Alyo, Niko Zorjan, Evo Boto … Zanima me, kako se počutijo omenjene pevke v tako eminentni moški družbi?
Vzdušje je bilo vedno zelo dobro. Kvatropirci smo preprosti in vsakega sprejmemo medse. Sicer pa so sodelovanja zabavni del izvajanja glasbe. Z vsemi izvajalkami se dobro razumemo in ohranjamo dobre stike. Kdo ve, morda bomo še kdaj sodelovali.
Kdo pa je na vas naredil še posebej lep vtis?
V zadnjem letu smo naredili duet z Alyo in v njeni družbi se počutimo odlično. Z njo smo skupaj peli na porokah. Tudi z vsemi drugimi, s katerimi se srečamo, smo seveda v prijateljskih odnosih.
Povejte nam še kako prigodo iz odrov. Vedno jih radi slišimo.
Če pobrskam po spominih tega leta, se spomnim, ko je naš Jure na nastop prinesel dva čevlja, enega desnega, enega levega, a vsak je bil drugačen. (smeh)
Na koncertih pa nas včasih prevzamejo tudi čustva. Naš Tomaž se je med koncertom v spremljavi benda nekoč kar ulegel na oder in užival. Uživalo pa je tudi občinstvo.
Česa se kot glasbeniki ne bi lotili?
Verjetno metala. Imamo pa ogromno idej glede našega ustvarjanja v prihodnosti. Lahko bi delali tuje aranžmaje; radi imamo npr. Abbo in Eagles. Res pa je, da želimo podpirati slovensko glasbo, zato smo letos presekali z dalmatinskimi skladbami in celotno turnejo predstavili s slovenskim repertoarjem.
Prihaja do vas veliko besedil?
Do nas redno prihajajo ustvarjalci, ki nam pošljejo glasbo ali melodijo. To nam je zelo všeč. Ko dobimo material, skupaj podebatiramo o tem, če bi kaj spremenili oz. dodali. Vendar pa k nam pride preveč skladb, zato ne moremo ustreči vsakemu. Tudi naš Samo in Tomaž pišeta svoje komade.
Predvidevam, da ti publika daje veliko energije. Verjetno pa ste na koncu nastopa vseeno izžeti. Kako pomirite adrenalin?
Res je, adrenalin se nas zaradi publike po nastopu še drži. V zaodrju se z vso klapo in fanti iz benda šalimo in debatiramo. Moramo dati ven iz sebe. To se dogaja tudi na poti domov. Do doma adrenalin počasi mine in tako gremo lahko v miru v posteljo ter zaspimo.
