5 srednjeveških načinov za spopadanje z žalostjo, ki vam lahko pridejo prav

Nekaj učinkovitih načinov je opisal že Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj iz 13. stoletja. Najdemo jih v njegovem najbolj poznanem in vplivnem delu, Summa Theologica, knjigi, ki v obliki vprašanj in odgovorov poskuša odgovoriti na vsa pomembnejša vprašanja katoliške vere.

Tako kot vprašanja o Bogu in Sveti Trojici, tudi tista o žalosti niso zastarela. Še več: so preprosta in učinkovita.

Na začetku je treba povedati, da si Tomaž Akvinski vprašanj, ki jih obravnava v svojem velikem delu, ni izbral sam. Povzel jih je po debatah sodobnikov, kot tudi zapisih antičnih avtoritet in mislecev. Podobno je z vprašanji o žalosti in bolečini. Zanju ponuja pet načinov, kako se z njima soočati.

Kot prvo omenja užitek. Akvinski je ugotovil, da občutek žalosti pogosto izvira iz občutka, da doživljamo nekaj slabega. Lahko se ga lotimo z nasprotnim: občutkom, da doživljamo nekaj dobrega.

Akvinski je ugotovil, da jok lajša žalost. Opažanje je dokaj preprosto, vendar je presenetljivo v njegovi psihološki globini. Cerkveni učitelj pravi, da vsaka bolečina, ki jo zapiramo vase, postaja vedno večje breme, saj začnemo razmišljati zgolj o njej. Ko pa jo damo iz sebe, se razprši na okolico, bolečina se tako zmanjša.

Podoben nasvet dandanes ponujajo psihologi, ki pravijo, da trpljenja, ki nas na ta način veliko bolj obremenjuje in lahko celo vodi v nevrozo, ne smemo ograjevati.

Pri žalosti nam lahko zelo pomaga prisotnost prijateljev, predvsem njihovo sočutje, ugotavlja Akvinski. Ko nas prijatelj tolaži, nam daje tudi vedeti, da nas ima rad, kar tudi zmanjša našo žalost. Občutek ljubljenosti nas krepi in ščiti ter tudi podpira v trenutkih malodušja.

Ko delimo naša bremena z drugimi, nam je takoj lažje. Na pomoč nam lahko priskoči domišljija: pomaga že če si zgolj predstavljamo sliko, na kateri svojo težavo delimo z več ljudmi.

Tomaž Akvinski pravi tudi, da žalost lahko ublaži tudi razmišljanje o resnici. Njegov predlog nam kaže, kako intelektualen je bil srednji vek v času ustanovitev prvih univerz in kako je naša sodobna družba zdrsnila v emocionalnost. Za ljudi v 13. stoletju, kot piše cerkveni učitelj, je iskanje resnice predstavljalo veliko veselje, užitek. Ker slednje po njegovem že blaži žalost, kontemplacija ublažitev le še okrepi. 

Zadnji predlog je zagotovo blizu vsakemu izmed nas, le pomislimo ne nanj. Že sveti Avguštin je verjel, da kopel pomaga pri duševnih zagatah, sveti Ambrož pa, da nas olajša in pomiri skrbi.

Tomaž Akvinski pravi, da žalost telo vznemiri, kopel in spanje pa mu lahko pomagata vrniti se v njegovo naravno ravnovesje.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.