Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Da, drži: na današnji dan pred štirimi leti se je začela zgodba Aleteie Slovenije. Nadvse nas veseli, da ste nas v tem času sprejeli ne le dobro, ampak odlično, da nas spodbujate in podpirate. V tem času smo objavili več kot 9.500 raznih člankov. Priljubljenost nekaterih je švignila nad najbolj optimistična pričakovanja.
Ob prestopu v peto leto delovanja smo predstavili tudi novo pridobitev, spletno trgovino.
S tem člankom bi radi naš četrti rojstni dan obeležiti tudi tako, da podoživimo zabavne in duhovite spomine iz tega obdobja. Radi smo Aleteia.
Zaslužimo bučen aplavz?
Hahljali in občasno celo krohotali smo se že na začetku. Pardon, še pred njim. Ko sva z urednico Urško v gostilni, kjer smo imeli sestanek pred začetkom delovanja, našla buče, se nama je nemudoma porodila ideja. Video s prodajanjem buč. Seveda pri njegovem snemanju nikakor ni šlo vse gladko.
Polletnica
Ko smo upihnili polovico svečke, smo se prav tako postavili pred objektiv. Tudi pri snemanju videa o naših najljubših člankih seveda ni šlo v prvem poskusu. Ne v drugem, ne v tretjem … Na koncu videa bodite pozorni na skrivnostni kazalec, ki komandira urednico. :)
Martinov prvi vlog. In naslednjih 75
Leto 2018 je prineslo tudi iskrico/plamen/ogenj Duha in sodelovanje z Martinom Golobom. Usmerjali smo drug drugega, si pomagali, se malo iskali, predvsem pa vztrajno poskušali. In rodil se je prvi vlog, v katerem je Martin razbil mit, da je vsak župnik debel, plešast in tečen.
Ampak pot do njega in naslednjih je bila včasih tudi vijugasta, predvsem pa zaznamovana z zaupanjem in sodelovanjem.
V enem od poznejših pogovorov je Martin med drugim razkril tudi, kakšna darila dobiva med karanteno. Nekdo mu je poslal žganje. V pismonoševem avtu se je steklenica razbila, zato je avto nezanemarljivo smrdel po alkoholu.
Vlog s traktorja
Naj pa vam izdamo tudi, kako se je rodila ideja o enem zadnjih Martinovih vlogov, ki ga je posnel kar s traktorja, medtem ko je vozil gnojnico na domači kmetiji. Ondan sva se slišala po telefonu zaradi nekega usklajevanja.
"Kje pa si?" sem vprašal. "Gnojnico vozim!" Sanjsko! Kako imenitno bi bilo posneti vlog s traktorja. Martin je bil za v prvi sekundi. Simbolika je tudi očitna, saj v življenju ali na družbenih omrežjih večkrat zlivamo gnojnico opravljanja, obrekovanja, žaljenja in poniževanja na druge.
Rečeno – storjeno. Oziroma posneto. Že čez nekaj minut je posnetek priromal na moj mail. Z obveznim: "Bo v redu?" Martin se namreč resnično zanima za svoje stvaritve in si prizadeva, da bi bile s sporočilom čim bolj dodelane in izpiljene.
Nad korono s hudomušnostjo
Koronavirus je tako in drugače bolj ali manj krepko kužil naša življenja. A s kančkom humorja so vse stiske lažje prebavljive. Tule je serija memov, ki geslo #OstaniDoma prikažejo na hudomušnejši način.
Še nekaj memov: nekatere smo ustvarili sami, drugi pa so sposojeni ali prirejeni.
Ko Aleja postane Aleteia
To pa še ni vse. Za vas imamo še nekaj zabavnih pripetljajev iz naše redakcije. Ampak naj avtorice teh dogodivščin ostanejo neimenovane.
Zadnjič sem šla v Šiško v nakupovalno središče Aleja in mi zazvoni telefon. Javim se in rečem: 'Živjo, te potem pokličem, zdaj sem ravno v Aleteii.' Očitno sem bila z glavo še vedno v službi.
Vselej mi je smešno, ko imamo sestanek in imam priprta vrata ter potem v svoji kameri vidim, kako se začnejo odpirati vrata in pride naša mačka v sobo. Potem le upam, da se mi ne bo sprehodila čisto mimo kamere, ravno ko kdo kaj resnega govori.
