Učiteljica je učence s pomočjo obližev naučila, kaj pomeni pravičnost

Aimee Scott je učiteljica tretjega razreda v eni izmed osnovnih šol v zvezni državi Utah v ZDA. Na začetku letošnjega šolskega leta so k njej hodili zaskrbljeni starši, saj so se bali, da bodo njihove otroke zasmehovali zaradi določenih posebnosti.

To so bili na primer učenec s sladkorno boleznijo tipa 1, ki med poukom potrebuje dodatne prigrizke, da si lahko uravnava krvni sladkor, učenec z ADHD (motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo), ki potrebuje poseben prostor ali pripomočke, da se lažje umiri in zbere, anksiozni otroci, ki pri preverjanju znanja potrebujejo več časa. Kot pravi Aimee, to še ni konec seznama.

Zato se je odločila, da bo za učence pripravila prav posebno učno uro. Naučila jih bo, da smo med seboj različni, imamo različne potrebe in kaj pomeni biti pravičen.

Na prvi šolski dan je vprašala učence, kdo med njimi si je že kdaj opraskal komolec. Seveda so vsi otroci dvignili roko, izbrala je enega izmed njih in mu naročila, naj pove, kaj se mu je zgodilo. Ko je povedal, kako je prišlo do nesreče, mu je na komolec nalepila obliž.

Naslednji dan jih je vprašala, kdo med njimi se je udaril v glavo. Nekaj učencev je dvignilo roke, znova je izbrala nekoga, ki je povedal zgodbo. Ko je končal, je dejala: "Res mi je žal, da si se udaril v glavo. Izvoli, tu imaš obliž za komolec." Otroci so bili zmedeni.

Nato jih je vprašala, kdo med njimi si je opraskal koleno. Otroci so dvignili roke, eden izmed njih je povedal zgodbo, učiteljica pa je tudi njemu dejala, da ji je žal, da si je poškodoval koleno, in mu obliž prilepila na komolec. Učenci so bili popolnoma zmedeni in niso razumeli, kaj pravzaprav počne.

Aimee se je po tem začela pogovarjati z otroki. Vprašala jih je, ali se jim zdi smiselno, da so za različne težave dobili enako pomoč. Razložila jim je, da pomoč, ki so jo dobili vsi in je bila za vse enaka, ni bila koristna za vse. Povedala jim je, da to, da si pravičen, ne pomeni, da vsak dobi enako stvar, ampak to, da vsak dobi to, kar potrebuje, da mu bo uspelo.

Kot pravi, pa ta metoda pomaga tudi zaskrbljenim staršem, ki se bojijo pošiljati svoje otroke v šolo. Lažje jim je, ker vedo, da jih bodo vrstniki sprejeli, čeprav med poukom potrebujejo več pomoči.

Ko je videla, da so otroci razumeli, kaj je želela povedati, se je odločila, da o tem posname kratek video, ki ga je objavila na TikToku. S tem je želela pomagati drugim učiteljem in jim dati idejo, ki jo lahko tudi sami uporabijo v svojih razredih.

Na koncu videa je povedala: "Po tej učni uri so učenci veliko bolj razumevajoči, ko njihov sošolec z diabetesom potrebuje dodaten prigrizek, ko prijatelj z avtizmom potrebuje slušalke, ki ublažijo zvoke iz okolice, ko njihov sošolec z ADHD potrebuje vrtavko, oni pa je ne smejo imeti."

Za Fox News je povedala, da je bila učna ura učencem zelo všeč. "Vsakič, ko slišim: 'Zakaj pa je ta in ta dobil to in to? To ni fer!', rečem: 'Se spomnite obližev?'" Spomnijo se in takoj je bolje.