Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Poznamo ju iz narodnozabavnih vod. Ona je prepevala pri Ansamblu Jureta Zajca, on pri Ognjenih muzikantih. Ko sta Uroš in Tjaša postala par, sta na družinskem praznovanju odkrila, da njuna glasova čudovito pašeta skupaj. Od tedaj glasbo ustvarjata skupaj, zaneslo ju je v pop. Temu uspehu pa je sledil še en precej pravljični dogodek … V nadaljevanju.
Tjaša, čestitke za nosečnost. Kako se počutite ob tem, da boste mami?
Hvala. Večinoma lepo in pozitivno, malo pa je prisotnega tudi strahu, saj si ne znam popolnoma predstavljati, kako bo.
Se vam zdi, da je danes vrednota življenja cenjena? Kako se odziva vaša okolica na prihod novega življenja?
V najinem primeru je bilo novo življenje težko pričakovano, sploh po težki izkušnji spontanega splava, ki se je zgodil po prvi nosečnosti. Zato toliko bolj ceniva in sva hvaležna za to, kar se nama dogaja. Tudi okolica okrog naju čisto drugače gleda na to.
Z Urošem sta se pred dvema letoma pri 25 poročila. Lahko našim bralcem poveste, zakaj ne živeti na koruzi? Čemu sta se poročila vidva?
Jaz sem že od nekdaj vedela, da je ljubezen med nama z Urošem za celo življenje. Uroš me je presenetil z nepričakovano zaroko.
Kot glasbenika sva pela na številnih porokah. Poroka je vesel dogodek oz. obeležitev in dodatna potrditev ljubezni. Na to nikoli nisva gledala kot na nekaj slabega oziroma se spraševala, zakaj je tega treba. Poroka je bila pri naju bolj vprašanje časa in ne odločitev, ali ja ali ne.
Sta imela zgled lepega zakona tudi doma?
Seveda, oboji starši so bili poročeni. Ta zgled pri Uroševih starših še vedno ostaja, zame pa se je žal prekmalu končal, saj je moja mami pred letom in pol umrla za rakom. Sem pa dovolj časa preživela v takem okolju, da sem se lahko marsikaj naučila in bom v svojem življenju veliko stvari peljala naprej na ta način.
Kaj se vam zdi najpomembnejše v nekem odnosu oziroma zakonu?
Kompromisi. Zelo je pomembno, da dva podobno razmišljata in da se ni treba vedno znova pričkati o določenih stvareh. Z Urošem imava o ogromno stvareh enako mnenje oziroma se dopolnjujeva. Tam, kjer pa ga nimava, znava zadeve rešiti s kompromisi in z normalnim, iskrenim pogovorom. Ne pa s preračunljivim in pretkanim.
Oba izhajata iz narodnozabavnih vod. Vi ste prepevali pri Ansamblu Jureta Zajca, mož pa pri Ognjenih muzikantih. Zakaj se vam zdi vredno ohranjati slovenski jezik v pesmi ter slovensko kulturo?
Tudi sedaj, ko sva v drugih glasbenih vodah, vse pesmi izvajava v slovenščini, saj se tako najlažje izražava. Obema se zdi slovenščina prelep jezik, iz katerega se da narediti veliko čudovitih stvari. Z najinimi pesmimi slovenščino počastiva. Absolutno se ne strinjam, da se v slovenščini ne da napisati lepega besedila. To je del naše kulturne identitete, ki jo je treba ohranjati.
Katera pa je tista skladba, ki po vašem okusu najlepše zaživi v slovenskem jeziku?
Nedvomno so za naju to skladbe Adija Smolarja. Možu je Adi navdih in v Uroševih besedilih se čuti njegov vpliv. Adi zna ljudem predstaviti lepa, smiselna in pomenljiva besedila, ki niso nekaj banalnega.
Kdaj sta ugotovila, da vajina glasova lepo pašeta skupaj?
Doma smo imeli praznovanje in Uroša sem ravno predstavila domačim. Ko so ugotovili, da je glasbenik, je moral takoj vzeti v roke kitaro in tako sva midva prvič skupaj zapela pesem. Ko sva slišala, kako lepo je zazvenela v dvoglasju in kako lepo se pobarvava, sva si dejala: "To pa sploh ni slabo." Vse do tam je zgodovina.
Sta že kot otroka pela v javnosti?
Jaz sem prepevala v mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija, v šoli sem se udeleževala zborov in muzikalov, Uroš pa se je učil harmonike, kitare in je že zelo mlad stopil v narodnozabavne vode.
Muzikali so še danes vaša strast ...
Res je, nastopala sem v predstavah Veronika Deseniška, Moje pesmi, moje sanje. Zadnji večji projekt, pri katerem sva sodelovala skupaj z Urošem, pa je bil muzikal Pepelka. Jaz sem bila Pepelka, Uroš princ.
Zadnja Pepelka, ki se je zgodila v kulturnem domu Preserij pri Radomljah, je bila za vaju zelo posebna, mar ne?
Tako je. Na odru sva se zaročila. Uroš je priredil zadnji del predstave. Na koncu pravljice se – kot vsi vemo – Pepelka in princ poročita. Uroš se je z dirigentom in enim članom ekipe vse dogovoril in le onadva sta vedela, kaj se bo zgodilo.
Orkester se je ustavil z glasbo. Vsi smo začudeno gledali, kaj se dogaja. Jaz sem poskušala rešiti predstavo. Mislila sem, da dekle, ki bi morala imeti solo, ne more priti in sem začela peti njen del. Zapela sem: "Ni smiselno" – takšno je bilo njeno besedilo, Uroš pa me je prekinil: "Je smiselno, Tjaša, je." Mislila sem si: "Uroš, kaj se ti dogaja?"
Kar naenkrat pa je kralj Urošu prinesel škatlico s prstanom. Ljudje so "znoreli", jokala je cela dvorana. Potem me je Uroš zaprosil pred vsemi, sredi predstave.
Če delata skupaj, se verjetno ne moreta izogniti prepirčkom. Kako je s tem?
Nikoli ne dovoliva, da bi zaradi slabe volje to kakorkoli vplivalo na nastop. Včasih sva le malce bolj živčna, ker ne veva, ali se bodo stvari okrog nastopa izšle. Drugače pa zadev ne vlečeva v nedogled in jih čim prej razčistiva. Nadvse uživava v skupnem delu. Sobotno prepevanje na porokah po eni strani predstavlja delo, po drugi strani pa je to najin čas zase.
Poroke bova kljub dojenčku normalno speljala. Veliko prijateljev in sorodnikov komaj čaka, da bodo lahko za kakšno urico popazili na najino hčerkico.
Kaj želite privzgojiti vajini hčerki?
To, da se osredotoči nase in počne tisto, kar si ona želi, pri tem pa ne ne škoduje nikomur. Ne želim, da bi bila povzpetniška oziroma komolčarska, temveč da bi z lastnim trudom prišla do uspehov. Nič ne pade z neba.
Tudi midva sva bila vzgojena tako. Vse, kar sva si ustvarila, sva prigarala sama in na to sva zelo ponosna. Redkokateri 27-letnik se lahko pohvali s tem, s čimer se lahko midva.
Katero vajino skladbo priporočate našim bralcem Aleteie?
Zagotovo zadnjo, ki sva jo izdala: Naj ti bo lepo. Je skladba, ki ima za te čase pomenljivo besedilo, saj ljudje premnogokrat iščemo le težave in napake; le jamrali bi. Nekdo na drugem koncu sveta pa hrepeni po tem, da bi imel naše "probleme".
No, konec meseca, ko jaz "odhajam v Rim", pa izide še ena skladba. Je lepa ljubezenska. Govori o tem, da sta se dva skupaj postarala in imata skupne spomine na lepe doživljaje. Vsakič, ko skladbo slišim, me spravi v jok. Verjamem, da bo všeč tudi poslušalcem.
