Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vsaka oseba vstopi v naše življenje z nekim namenom. Obstajajo tisti, ki nas želijo učiti, nas preoblikovati, spreminjati, ki nam predstavijo nove načine dojemanja samega sebe in se od nas tudi učijo.
Nihče ne pride po naključju. Sama nisem nikoli verjela v stvar naključja. Mislim, da za vsako srečanje obstaja točno določen razlog. Obstajajo trenutki, ko ljudje predstavljajo most, povezavo. Včasih pa predstavljajo prihode, odhode in usodo.
Vsak človek, ki vstopi v zgodbo našega življenja, nam nekaj pusti in s seboj vzame nekaj, kar je naše. Včasih ne moremo razumeti, zakaj se je nekdo pojavil v našem življenju. Nemirni smo si razbijali glavo, ko smo poskušali ugotoviti, zakaj nam je nekdo prečkal pot. Morda zato, ker je bil premalo pomemben za nas ali ker nam je pomenil preveč. Ali pa zato, ker se njegovo obnašanje ni ujemalo z možnostmi ali s tem, kar je bilo posajeno in vloženo v razmerje.
Dejstvo je, da ljudje še naprej razmišljamo in da je odgovorov premalo. Ali pa jih morda nikoli ni dovolj, ker je ta gotovost, ki jo nosimo v srcu, v nasprotju s končnim rezultatom.
Pravzaprav ni nujno, da nekdo ostane z nami za vedno, da pusti pečat v naših srcih. Ni treba, da odnos traja več let, da nas spremeni do te mere, da nikoli več ne moremo biti enaki.
Vsi, ki nas obiščejo na tej poti, prinesejo ali vzamejo s seboj nekaj bistvenega. Ko se to zgodi, pogosto tega sploh ne zaznamo. Toda čas mineva in koščki se postopoma postavijo na svoje pravo mesto. Obstaja trpljenje, ki čez nekaj časa postane eno naših največjih sredstev in ena glavnih vrlin.
Obstajajo tisti, ki se ustavijo v našem življenju, da nas naučijo potrpljenja. Da bi nam pokazali, kako močni smo, čeprav se tega prej nismo zavedali. Kako občutljivi smo in kako velika je naša sposobnost ljubezni do drugega.
Obstajajo tudi tisti, ki nam v življenju pokažejo, kako lahko ljubimo in imamo v sebi lastnosti, ki jih prej sploh nismo opazili.
Obstajajo ljudje, ki gredo skozi naše življenje samo zato, da nas opozorijo na določene stvari o nas samih. Včasih je težko razumeti nekoga, ki trpi v bolečini. Ko pa je rana zaceljena in se naredi brazgotina, se zavemo, da smo z njo veliko več, kot smo bili včasih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
