Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Magdalena Rode končuje magistrski študij računovodstva in revizije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poleg študija jo v življenju ves čas spremlja umetnost, predvsem glasba, v petju pri zboru in na urah petja.
Aktivno sodeluje tudi pri Katoliški mladini, sedaj pa je svoje ideje in ustvarjalni talent usmerila v nastanek in zagon novega katoliškega spletnega portala Talita kum.
Sebe opisuje kot osebo, ki ima rada vse, kar je lepo, od narave do umetnosti, predvsem pa jo nagovarjajo lepe besede, predvsem v poeziji. Opiše se tudi kot človeka odnosov, pravi, da daje odnosom pogosto prednost pred ostalimi obveznostmi. Odnosi jo napolnjujejo.
Magdalena, kaj je tisto, kar vas vodi skozi življenje?
Nekaj časa nazaj smo na študentskem verouku dobili nalogo, da v stotih besedah napišemo vizijo za življenje. Takrat sem jo res napisala in menim, da dobro zajema to, kar želim, da je moje življenje. Nisem še tam, si pa želim, da bi enkrat te besede zares opisovale moje življenje. To je nekako moje vodilo. Takole sem zapisala:
Skupaj s prijateljico Tino ste zasnovali in ustanovili spletno stran Talita kum. Kako je zorela in dozorela ideja o njej?
Ta ideja je zorela že dolgo, ime Talita kum je prišlo pozneje. Najino prijateljstvo je bilo že od začetka polno prebliskov, da bi si želeli, da bi bile podobne vsebine kot tiste, ki jih spoznavava iz raznoraznih ameriških spletnih strani, dostopne tudi pri nas in v slovenščini.
Pogovori o tem so nekako vedno znova prihajali na površje. Dolgo časa je ostalo le pri želji in pri čakanju, da bo to naredil kdo drug, potem pa sva se začeli spraševati in prepoznavati, da sva morda midve poklicani, da glede tega kaj narediva. Tako sva se proti koncu poletja, preden se je ona poročila, usedli in se odločili, da kmalu zares začneva.
Oktobra sva zavihali rokave in začeli ugotavljati, kaj je tisto, kar bo ustrezno za naš prostor in ne bo le kopija ameriških strani. Razmišljali sva, koga povabiti zraven, v katero smer iti in tako dalje. Ideje so nastajale, zraven sva povabili še nekaj deklet in zdi se mi, da so se odzvala ravno prava dekleta, pokrila smo vsa področja, ki smo si jih zadala. Res so "carke"!
Nekje vmes se je pojavilo še to ime, Talita kum. Najprej je bilo mišljeno le kot neko delovno oziroma začasno ime, dokler ne najdemo česa boljšega, potem pa je tako prirastlo k srcu, da je kar ostalo.
Malo naju je skrbelo, ker je precej pogosto uporabljen odlomek, ampak v resnici zelo nagovarja to, kar hočemo početi, po eni strani to, da je za ženske, po drugi strani pa neko povabilo, da se vržeš odnos z Njim.
Komu je Talita kum sploh namenjena?
Ženskam. Je pa vredno poudariti, da ni treba biti neka zgledna verna ženska, da je ta spletna stran zate, ampak je v bistvu naša želja nagovarjati na splošno, nekako tudi čisto na različnih nivojih. Načrtujemo ponudbo nekih zahtevnejših vsebin za tiste, ki so že dolgo na tej poti in malo lažje za tiste, ki se še iščejo.
Zaenkrat želimo nagovarjati predvsem študentke in mlade odrasle, ker smo same toliko stare in se ne počutimo kompetentne nagovarjati starejše od sebe. Je pa želja, da bi razširile ekipo tako, da bi lahko nagovarjale vedno širše, da ne bi ostala to neka mladinska zadeva. Se mi zdi, da je tudi dizajn zastavljen tako, da ni preveč mladinski.
Kaj pa druži in povezuje ženske, ki sodelujete pri Taliti kum?
Jaz mislim, da najprej en skupni cilj, itak je to tista prva stvar, ki nas je povezala. Po drugi strani pa tudi neko skupno iskanje, saj se mi zdi, da smo na precej različnih točkah v svojem odnosu z Bogom, ampak nas druži ta prostor, ki se je ustvaril, čeprav se še nismo vse srečale v živo.
Družijo nas nedeljska Zoom srečanja, ko molimo po namenih iz spletne strani, občasne hvalnice zjutraj in skupinski pogovor na Facebooku. To so "prostori", kjer smo se vse zelo hitro udomačile in sprostile. Druga drugi smo postale nek dom, ki ga sploh nismo pričakovale. To je v pogovoru izpostavilo že veliko deklet.
Najprej nas je združil cilj in iskanje, pozneje tudi neke skupne dogodivščine, šale, občutek, da smo sprejete kljub svojim razlikam, ker v resnici smo si zelo različne.
Zanimivo je bilo in je tudi pomagalo, da smo preskočile nekaj mesecev osnovnih in vljudnostnih pogovorov in smo šle takoj na globoko in na vprašanja o tem, ali Bog je, kakšna je naša vloga, kdo smo me in kaj bomo dale od sebe. Nismo se toliko ukvarjale s tem, da moramo biti nujno prijateljice, to je itak kar prišlo zraven.
Na katere tegobe, stiske žensk ali deklet v tem svetu želite odgovarjati?
Mislim, da je glavna tegoba, na katero želimo odgovarjati, to, ali je mogoče biti neka normalna verna ženska, je možno živeti svojo vero vsak dan, ali moram to razdeliti v dva predala. Nekako se mi zdi, da je to ta glavni dežnik, pod katerega potem sodi vse ostalo.
Zdi se mi pomembno, da se zavedamo, da zmeraj padamo in nismo popolne, da tudi vse svetnice niso bile enake in ni nekega prototipa, pravila, kako biti verna ženska. Tudi prek enostavnejših člankov, na primer kako si urediti vrt ali kako se lepo obleči, želimo pokazati, da to ni izven domene verne ženske, niso nujno banalnosti, ampak so elementi tega, kar pač verna ženska je.
Verna ženska je veliko več kot le eno področje. Sem verna in to me oblikuje, vpliva na moje odzive in obnašanje, ampak ne potegne za sabo to nujno tega, da sem čudna ženska. Morda še ta vidik, ki ga želimo poudariti: nič ni tudi narobe s tem, če hočem biti tisti stereotipni tip verne ženske, nič pa tudi ni narobe, če hočem to poslanstvo drugače izpolnjevati.
Torej nagovarjati želimo to, da smo si znotraj vere različne, hkrati pa ne poskušamo izpasti preveč popolno, ker je dejstvo, da nismo. Vsaka je svoja oseba s svojimi napakami in slabostmi in ne smemo se pretvarjati, da nam vse "štima" in to velja tudi na verskem področju.
Kje imajo pri projektu mesto moški?
Kot ciljna publika gotovo ne. Pri projektu pa gotovo duhovnik, duhovni asistent, ki ga potrebujemo tudi zato, ker nam je pomembno, da ne oznanjamo neke nove vere, ampak se oklepamo tradicije in cerkvenega nauka, ker vsega ne vemo.
Potrebujemo nekoga, ki članke o duhovnosti prebere, da ni vmes kakšne herezije, do katere lahko čisto nenamerno pride. Želimo vzpostaviti tudi duhovno oskrbo ustvarjalk, kjer spet pride v poštev duhovnik.
Vsak je povabljen, da moli za nas, tako da na ta način lahko gotovo sodelujejo. Sicer pa se trudimo, da bi bila celotna ekipa ženska, ker hočemo, da so vsebine res za ženske od žensk.
Drugače se pa rade pohecamo, da bodo fantje in možje ustvarjalk ustanovili podporni klub in se bodo dobivali na pivu, ko imamo me sestanke. Dekleta namreč vlagajo veliko časa in fantje to podpirajo in ne dajejo občutka, da jim odžiramo skupni čas.
